Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu so objavljeni izdelki nacionalnega interoperabilnostnega okvira. 
To so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (5)
Splošno (2)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Centralni infrastrukturni gradniki (9)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Centralne distribucije (1)
Skupne metodologije in politike (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (8)
Tehnična interoperabilnost (3)
Organizacijska interoperabilnost (2)
Semantična interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (8)
Medorganizacijski dogovori (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (13)
Obvezen (3)

FORMAT

PDF (12)
DOC (3)
BINARY (2)
ZIP (2)
DOCX (1)
TXT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (13)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Ministrstvo za kulturo (1)

16 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Spletna aplikacija eJR omogoča informacijsko podporo procesu obdelave javnih razpisov. Podpira proces oddaje in obdelave vlog prijaviteljev. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postavljanju razpisov, odpiranja vlog, ocenjevanja vlog in izdelavo upravnih aktov, kot na primer poziva za dopolnitev vloge, odločbe ali pogodbe ter na koncu spremljanja izplačil zahtevkov. Rešitev je zgrajena z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljena je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih sistemov. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CES in SI-CAS in se povezuje z dokumentnim sistemom SPIS. Informacijska podpora izvajanju javnih razpisov eJR zagotavlja učinkovito in racionalno poslovanja javne uprave. Vzpostavlja pogoje za povezovanje javnih evidenc in zagotavlja elektronsko storitev za državljane, poslovne subjekte in zaposlene v javni upravi. Nudi informacijsko podporo celotnemu postopku, od priprave in objave razpisa do ocenjevanja vlog ter poročanja in spremljanja izvajanja projektov. eJR zmanjšuje administrativne ovire in povečuje uporabo e-storitev in sicer: - poenostavlja postopek oddaje oz. sprejema vlog; - poveča odstotek popolnih vlog s preverjanjem logičnih napak na vnosnih poljih, kar zmanjša število pozivov za njihovo dopolnitev; - povečuje učinkovitost s samodejnim upoštevanjem pogojev razpisa, ocenjevalnih kriterijev in uporabo predlog ter obrazcev; - omogoča evidenco prejetih vlog in celovit pregled nad vlogami ter fazami postopka; - nudi elektronsko, oddaljeno in sočasno ocenjevanje članov strokovnih komisij, kar omogoča hitrejše in preglednejše odločanje; - omogoča generiranje dokumentov od pozivov k dopolnitvi, sklepov, odločb, pogodb in vročilnic; - omogoča hitrejše oblikovanje naslednjih podobnih razpisov; - prijaviteljem nudi elektronsko oddajo zahtevkov (tudi preko mobilne naprave); - omogoča elektronsko prijavo preko SI-PASS gradnika (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - nudi elektronski podpis vloge z uporabo gradnika SI-CeS (podpisovanje s kvalificiranim digitalnim potrdilom in/ali mobilno identiteto oz. enkratnim geslom poslanim z SMS sporočilom); - zagotavlja integracijo z dokumentnim sistemom SPIS, kar zmanjša čas za evidentiranje dokumentov. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 19.06.2019 | 413 ogledov

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov. Zaupanje je vzpostavljeno tako na tehnološkem kot na formalnem nivoju.

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 21.11.2018 | 1635 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 525 ogledov