Iskanje po katalogu | Katalog

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 09.04.2024 | 61 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 09.04.2024 | 67 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 342 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Strategija digitalnih javnih storitev je eden od ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V njej je jasno začrtana smer razvoja digitalnih javnih storitev, s postavitvijo ljudi in poslovnih subjektov v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 12.06.2023 | 855 ogledov

Nacionalni interoperabilnostni okvir NIO

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 14.04.2023 | 695 ogledov

Ministrstvo za kulturo

Slovenščina v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.03.2023 | 237 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 511 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2)

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 364 ogledov

Katalog

11 Rezultatov v katalogu

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Slovenščina v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2)

FILTRI

PODROČJE

GRADNIK

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

STATUS

FORMAT

INSTITUCIJA

11 Rezultatov v katalogu

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Slovenščina v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2)

Uporabniško ime
Geslo
Pozabljeno geslo