Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (25)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (23)
Splošno (14)
Kultura (4)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Gospodarstvo (3)
Prostor (3)
Znanost in tehnologija (2)
Mednarodne zadeve (1)
Davki (1)
Statistika (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (19)
Centralni infrastrukturni gradniki (17)
Skupne metodologije in politike (13)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (12)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (6)
Centralne distribucije (2)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (22)
Tehnična interoperabilnost (17)
E-storitve (14)
Semantična interoperabilnost (8)
Pravna interoperabilnost (5)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Nacionalni interoperabilnostni okvir (16)
e-Storitve (13)
Semantična orodja (6)
Predstavitev podatkov in izmenjava (4)
Arhitektura distribuiranih rešitev (4)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Politika NIO (3)
Medorganizacijski dogovori (3)
Integracija podatkov in vmesna oprema (2)
Pogodba (2)
Zbirke podatkov (1)
Spletne storitve (1)
Drugo (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Posredovanje in varnost sporočil (1)
Memorandum (1)
Sklep (1)
Uredba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (38)
Sprejet (18)
Obvezen (10)

FORMAT

PDF (35)
DOCX (12)
DOC (5)
ZIP (4)
XLSX (3)
PPT (3)
BINARY (3)
TXT (1)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (25)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (17)
Ministrstvo za javno upravo (8)
Ministrstvo za kulturo (2)
Arhiv Republike Slovenije (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Vse institucije

66 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 267 ogledov

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 341 ogledov