Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu so objavljeni izdelki nacionalnega interoperabilnostnega okvira. 
To so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (7)
Informacijska družba (6)
Splošno (3)
Znanost in tehnologija (1)
Gospodarstvo (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Finance (1)
Izobraževanje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)
Skupne metodologije in politike (2)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (1)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (7)
Tehnična interoperabilnost (3)
Organizacijska interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (7)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Sklep (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Politika NIO (1)
Spletne storitve (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (12)
Obvezen (2)

FORMAT

PDF (11)
TXT (1)
ZIP (1)
PPT (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (8)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
Vse institucije

14 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Spletna aplikacija eJR omogoča informacijsko podporo procesu obdelave javnih razpisov. Podpira proces oddaje in obdelave vlog prijaviteljev. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postavljanju razpisov, odpiranja vlog, ocenjevanja vlog in izdelavo upravnih aktov, kot na primer poziva za dopolnitev vloge, odločbe ali pogodbe ter na koncu spremljanja izplačil zahtevkov. Rešitev je zgrajena z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljena je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih sistemov. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CES in SI-CAS in se povezuje z dokumentnim sistemom SPIS. Informacijska podpora izvajanju javnih razpisov eJR zagotavlja učinkovito in racionalno poslovanja javne uprave. Vzpostavlja pogoje za povezovanje javnih evidenc in zagotavlja elektronsko storitev za državljane, poslovne subjekte in zaposlene v javni upravi. Nudi informacijsko podporo celotnemu postopku, od priprave in objave razpisa do ocenjevanja vlog ter poročanja in spremljanja izvajanja projektov. eJR zmanjšuje administrativne ovire in povečuje uporabo e-storitev in sicer: - poenostavlja postopek oddaje oz. sprejema vlog; - poveča odstotek popolnih vlog s preverjanjem logičnih napak na vnosnih poljih, kar zmanjša število pozivov za njihovo dopolnitev; - povečuje učinkovitost s samodejnim upoštevanjem pogojev razpisa, ocenjevalnih kriterijev in uporabo predlog ter obrazcev; - omogoča evidenco prejetih vlog in celovit pregled nad vlogami ter fazami postopka; - nudi elektronsko, oddaljeno in sočasno ocenjevanje članov strokovnih komisij, kar omogoča hitrejše in preglednejše odločanje; - omogoča generiranje dokumentov od pozivov k dopolnitvi, sklepov, odločb, pogodb in vročilnic; - omogoča hitrejše oblikovanje naslednjih podobnih razpisov; - prijaviteljem nudi elektronsko oddajo zahtevkov (tudi preko mobilne naprave); - omogoča elektronsko prijavo preko SI-PASS gradnika (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - nudi elektronski podpis vloge z uporabo gradnika SI-CeS (podpisovanje s kvalificiranim digitalnim potrdilom in/ali mobilno identiteto oz. enkratnim geslom poslanim z SMS sporočilom); - zagotavlja integracijo z dokumentnim sistemom SPIS, kar zmanjša čas za evidentiranje dokumentov. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 19.06.2019 | 387 ogledov

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov. Zaupanje je vzpostavljeno tako na tehnološkem kot na formalnem nivoju.

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 21.11.2018 | 1582 ogledov

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal je v letu 2015/2016 doživel tehnično in vizualno preobrazbo, kar omogoča bolj pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Portal NIO omogoča uporabnikom dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje določa: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model oblikovanja in vzdrževanja interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno in predstavlja dolgoročno aktivnost, s tem pa zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.08.2018 | 657 ogledov

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 413 ogledov