Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Information Society (14)
Public administration, administrative procedures and information security (13)
General (12)
Protection of personal data and public information (4)
Environment, INSPIRE (4)
Statistics (3)
Culture (2)
Science and Technology (2)
Education (2)
Economy (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Finance (1)
Agriculture, fisheries, forestry and food (1)
Environment (1)
Internal affairs (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (7)
Interoperability framework, central applications (6)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (4)
Central building blocks, e-Government architecture (2)
Common methodologies and policies (1)
Central software distribution (1)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (19)
Technical interoperability (12)
Legislative interoperability (2)
Organizational interoperability (2)
Semantic interoperability (1)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (16)
Web Services (4)
Distributed Application Architecture (4)
Other (3)
Policy of National interoperability framework (2)
Accessibility - Interface design principles (1)
Message transport and security (1)
Semantic assets (1)
Law (Act) (1)
Contract (1)
Data presentation and exchange (1)
Interconnection Services (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (18)
Mandatory (11)
Adopted (7)

FORMAT

PDF (16)
DOCX (5)
ZIP (3)
PPT (3)
ODT (1)
XLSX (1)
DOC (1)
BINARY (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (7)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (7)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Ministrstvo za javno upravo (3)
Arhiv Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Informacijski pooblaščenec (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
All institutions

36 Results in catalogue

Sort by

Informacijski sistem eDediščina (v nadaljnjem besedilu aplikacija ISeD) je bil izdelan v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo je s tem projektom skupaj z ostalimi deležniki izdelalo, dopolnilo in posodobilo vsebino in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine. Zagotovilo je večjo uporabo e-storitev na področju kulture ter večjo preglednost in učinkovitost varstva kulturne dediščine pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Aplikacija ISeD je zasnovana spletno, vsi moduli uporabljajo skupno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (DRO) in skupni tehnološko neodvisen gradnik spletnega GIS (geografski informacijski sistem) urejevalnika ISeDGIS na GeoHUB-SI v okolju MJU. Aplikacija ISeD omogoča: • vzdrževanje in uporabo registra nepremične kulturne dediščine (modul eRNPD) in registra nesnovne kulturne dediščine (modul eRNSD), • vzpostavitev in vzdrževanje sistema varstvenih območij dediščine (modul eVOD) ter • učinkovito spremljanje in nadzor arheoloških raziskav na terenu (modul eArheologija). Aplikacija ISeD podpira vse faze zgoraj navedenih postopkov varstva dediščine in vse vključene deležnike: Ministrstvo za kulturo, pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine, državne in zasebne izvajalce arheoloških raziskav, regionalne muzeje in državljane. Javno dostopni del aplikacije ISeD omogoča državljanom, da se vključijo v sistem varstva kulturne dediščine. Na portalu Moja eDediščina lahko državljani vlagajo pobude za vpis v register kulturne dediščine in vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, vključno z njihovim sofinanciranjem, ter sodelujejo v e-javnih obravnavah o določitvi varstvenih režimov kulturne dediščine. Z uporabo aplikacije ISeD in enotne metodologije, ki je bila razvita v okviru projekta eDediščina, omogočamo enoten pristop k vrednotenju, obravnavi in varovanju nepremične kulturne dediščine na ravni celotne države in za vse zvrsti te dediščine.   V okviru aplikacije ISeD so posodobljeni javni pregledovalniki registra nepremične in registra nesnovne kulturne dediščine ter varstvenih režimov kulturne dediščine; razvit je nov pregledovalnik evidence izvedenih arheoloških raziskav. Podatki, ki so na voljo v javnih pregledovalnikih, se osvežujejo sproti in omogočajo pregled stanja nepremične kulturne dediščine v realnem času. Poleg pregledovalnikov so bile vzpostavljene tudi spletne storitve dostopanja in prevzemanja podatkov, ki so v celoti dostopni kot odprti podatki. S tem je zagotovljeno bolj učinkovito vključevanje varstva dediščine v prostorsko načrtovanje in gradnjo (eProstor in eGraditev).

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 25.04.2023 | 448 views

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 657 views

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1406 views

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 281 views