Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu so objavljeni izdelki nacionalnega interoperabilnostnega okvira. 
To so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (38)
Splošno (30)
Informacijska družba (26)
Prostor (11)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (8)
Statistika (5)
Gospodarstvo (4)
Promet (3)
Kultura (3)
Okolje (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Izobraževanje (2)
Finance (2)
Znanost in tehnologija (2)
Notranje zadeve (1)
Zdravje (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Davki (1)
Mednarodne zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (18)
Skupne metodologije in politike (18)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (15)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Centralne distribucije (3)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (37)
Organizacijska interoperabilnost (30)
Tehnična interoperabilnost (21)
Semantična interoperabilnost (7)
Pravna interoperabilnost (6)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (36)
Politika NIO (11)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (10)
Medorganizacijski dogovori (9)
Predstavitev podatkov in izmenjava (5)
Semantična orodja (5)
Arhitektura distribuiranih rešitev (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Spletne storitve (3)
Pogodba (2)
Zakon (2)
Podatkovni vmesniki (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Uredba (1)
Sklep (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Mrežne storitve (1)
Drugo (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (56)
Obvezen (34)
Sprejet (11)

FORMAT

PDF (41)
DOC (12)
ZIP (4)
PPT (4)
BINARY (3)
DOCX (3)
TXT (2)
XLSX (2)
XLS (1)
PPTX (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (45)
Ministrstvo za javno upravo (14)
Ministrstvo za notranje zadeve (10)
Informacijski pooblaščenec (6)
Geodetska uprava Republike Slovenije (6)
Statistični urad Republike Slovenije (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Vse institucije

101 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 623 ogledov

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 08.07.2016 | 780 ogledov

Metodologija (Enotna metodologija za merjenje stroškov, privzeta po mednarodni metodologiji SCM) je bila razvita z namenom poenostavitve postopka kvantitativnega ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državne (lahko tudi lokalne) regulative. Sprejeta je tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa). Standard Cost Model (SCM) je danes mednarodno najbolj uporabljena metodologija za merjenje administrativnih stroškov. S pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov se posamezna zakonodaja (in druga regulativa) analizira tako, da se definira potrebne informacije in podatke (IO – information obligation - kakršna koli dodatna obveznost strank, ki zanje pomeni dodaten postopek, bolj zahtevno uveljavljanje pravic oziroma pravnih koristi, predložitev več ali bolj zahtevne dokumentacije in podobno, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo časa), ki se naprej delijo na posamezne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij, ki jih določa zakonodaja. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo. Prednosti enotne metodologije: - Sistematični pregled zakona s pripadajočimi podzakonskimi akti - Celovit pregled na posameznem področju s pridobitvijo informacij o obremenitvah - Možnost celovitih sistemskih rešitev - Možnost simulacij pridobljenih podatkov, stroškov, obveznosti, obremenitev - Kvantitativno ovrednotenje obveznosti - Možnost ovrednotenja celotnega področja, predpisa ali samo dela predpisa - Uporabljiva za vnaprej (ex-ante) ali za nazaj (ex-post) - Mednarodna primerljivost

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.02.2016 | 405 ogledov