Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Nacionalne zakonodajne podlage

Konceptualni model NIO je bil vzpostavljen kot spletno mesto, ki predstavlja vozlišče in centralno točko informacij o skupnih standardih in priporočilih za čimbolj usklajen razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov v javni upravi kot tudi širše.
Ministrstvo za javno upravo je v letu 2007 izvedlo projekt Študije interoperabilnosti, v okviru katerega je nastal predlog Nacionalnega interoperabilnostnega okvirja (NIO). Med izvedbo študije se je jasno izkazalo, da je treba za področje interoperabilnosti zagotoviti ustrezno organizacijsko in vsebinsko podporo. To velja tako za potrebe MJU, kot tudi za potrebe ostalih organizacij, udeleženih v proces oblikovanja in izvajanja interoperabilnosti. Pomembna dokumentacija, ki se je uporabila pri oblikovanju in izvajanju NIO je:  
V skladu z Zakonom o državni upravi ( v nadaljevanju ZDU-1) je ministrstvo, pristojno za upravo, v državni upravi pristojno tudi za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. Določba ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.
Centralna informacijsko komunikacijska infrastruktura mora zlasti zagotavljati nemoteno elektronsko poslovanje organov med seboj in s strankami ter omogočati elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju ZEPEP) ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih.

Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
 
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Nacionalni interoperabilnostni okvir predstavlja celovit nacionalni koncept delovanja javne uprave, ki je usmerjen v trajnostni razvoj in ustrezno upravljanje elektronskega poslovanja. Izvajajo ga zainteresirane organizacije, ki želijo skrbeti za vzpostavitev in objavo ključnih postopkov za medsebojno obratovalno usklajenost.
 

SVET ZA RAZVOJ INFORMATIKE V DRŽAVNI UPRAVI

 

Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 01301-1/2015/20, z dne 12. 3. 2015, ustanovila Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo Sveta je zagotovljena enotna platforma delovanja in sprejemanja konsenza na čim višjem nivoju odločanja, učinkovita koordinacija ter intenzivno izvajanje aktivnosti na operativnem nivoju. Svet za razvoj informatike v državni upravi deluje na podlagi sprejetega poslovnika, ki ureja način in organizacijo dela Sveta, ki ga sestavljajo:
-    strateški svet - SS,
-    koordinativna delovna skupina - KDS in
-    operativna delovna skupina - ODS.

 

Organi morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta. Med te rešitve ne sodijo storitve stacionarne telefonije, mobilne telefonije, IP telefonije, fotokopirne naprave, fotoaparati, projektorji, sistemi za video nadzor, videokonferenčni sistemi, naprave za neprekinjeno napajanje, klimatske naprave, generatorji in podobno. Svet daje soglasja organom za izvedbo javnih naročil, katerih vrednost presega 20.000 EUR brez DDV. Organi v ta namen in glede na predmet nabave izpolnijo identifikacijski karton projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje. Gradivo organi pošljejo na elektronski naslov svet.IT(at)gov.si .
 

STRATEŠKI SVET

 

Strateški svet Sveta za razvoj informatike je odgovoren za vodenje, koordiniranje in nadzor nad razvojem informatike v državni upravi in ima naslednje naloge:
-    vodi, koordinira, usmerja in nadzoruje aktivnosti povezane z razvojem informatike v državni upravi,
-    obravnava in potrjuje strateške usmeritve na področju IT v državni upravi, 
-    potrjuje akcijske načrte in druge izvedbene dokumente,
-    poroča vladi o delu Sveta za razvoj informatike,
-    daje soglasje ministrstvom, organom v njihovi sestavi in vladnim službam, k vsem projektom ali aktivnostim, katerih rezultat je nakup, vzdrževanje, ali razvoj IT opreme in rešitve, ki imajo finančne posledice nad vrednostjo, ki jo določi vlada, razen za informacijsko komunikacijske sisteme iz drugega odstavka 74.a člena Zakona o državni upravi,
-    po potrebi ustanovi operativne delovne skupine ter nadzira njihovo delo.


Člani strateškega sveta so:
 1 Ministrstvo za javno upravo, vodja, Boris Koprivnikar, podpredsednik Vlade RS, minister
2 Kabinet predsednika  vlade, namestnik, prof. dr. Aleksandar Kešeljević 
3 Ministrstvo za javno upravo,  član, mag. Jurij Bertok, generalni direktor
4 Ministrstvo za finance, članica,  Marija Janc, višja sekretarka
5 Fakulteta za računalništvo in informatiko, član, prof. dr. Matjaž Branko Jurič
6 zunanji član, Jernej Pirc, splošna javnost
 

Organi morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta. Med te rešitve ne sodijo storitve stacionarne telefonije, mobilne telefonije, IP telefonije, fotokopirne naprave, fotoaparati, projektorji, sistemi za video nadzor, videokonferenčni sistemi, naprave za neprekinjeno napajanje, klimatske naprave, generatorji in podobno. Svet daje soglasja organom za izvedbo javnih naročil, katerih vrednost presega 20.000 EUR brez DDV. Organi v ta namen in glede na predmet nabave izpolnijo identifikacijski karton projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje. Gradivo organi pošljejo na elektronski naslov svet.IT(at)gov.si.

 

KOORDINATIVNA DELOVNA SKUPINA

 
Naloge koordinativne delovne skupine so:

  • priprava akcijskih načrtov in predlogov za strateški svet,
  • koordinacija in zagotavljanje pogojev za uresničevanje ukrepov in aktivnosti na  področju IT na resornih ministrstvih in vladnih službah,
  • nudenje strokovne pomoči strateškemu svetu.

V koordinativno delovno skupino so imenovani:

  • vodja: Renato Golob, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo
  • namestnica vodje: Polona Kobal, namestnica generalnega direktorja, Direktorat za informatiko, Ministrstvo za javno upravo
  • državni sekretar ali generalni sekretar na Ministrstvu za finance, Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,  Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za okolje in prostor, Generalnem sekretariatu Vlade RS, direktor Finančne uprave RS, Geodetske uprave RS, Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, Statističnega urada RS, Službe Vlade za zakonodajo, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Informacijski pooblaščenec RS. 
 

OPERATIVNA DELOVNA SKUPINA

 

Naloge operativne delovne skupine so:

  • izvajanje aktivnosti in priprava izvedbenih in drugih dokumentov na podlagi akcijskih načrtov,
  • priprava poročil o delu, ki jih posreduje koordinativni delovni skupini v seznanitev in strateškemu svetu v pregled in potrditev,
  • preglede dobrih praks in priprava ukrepov za izboljšave,
  • nudenje strokovne pomoči strateškemu svetu in koordinativni delovni skupini pri odločitvah,
  • sodelovanje pri delu drugih operativnih delovnih skupin in podskupin na področju informatike,
  • priprava mnenj za strateški svet na projekte oziroma javna naročila organov, ki morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta.

V operativno delovno skupino so imenovani:

  • vodja: mag. Jurij Bertok, generalni direktor, Direktorat za informatiko, Ministrstvo za javno upravo,
  • namestnica: Marija Janc, generalna direktorica, Direktorat za javno računovodstvo, Ministrstvo za finance,
  • namestnik vodje: Marko Ambrož, sekretar, Direktorat za informatiko, Ministrstvo za javno upravo,
  • namestnica vodje: dr. Polonca Blaznik, sekretarka, Direktorat za informatiko, Ministrstvo za javno upravo,
  • vodje informatike oziroma pooblaščene osebe na Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za okolje in prostor, organih v sestavi ministrstev, vladnih službah, Policiji ter Akademski in raziskovalni mreži Slovenije. 
  •  

 

Nacionalni interoperabilnostni okvir RS

Politika NIO opredeljuje uresničevanje Strategije javne uprave 2020 v sodelovanju z aktivnostmi, ki vodijo k uresničevanju ciljev Digitalne agende 2020 in skupnosti EU. Postopno se bo razvijala skladno z Evropsko interoperabilnostno strategijo, ki se je pričela v okviru programa IDABC in se nadaljuje in aktivno izvaja skozi komunitarni program ISA in zdaj ISA²ISA² je nov Program Unije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane, zagotavlja skupen pristop na podlagi smernic in priporočil za vzpostavljanje interoperabilnostnih digitalnih storitev. Cilj interoperabilnostnega okvira je, da bo na ta način prispeval k zmanjšanju birokracije in boljšemu načinu delovanja javne uprave. 


Priporočila EIF prispevajo k poenotenju načina izboljšanja upravljanja interoperabilnostnih dejavnosti, med-organizacijskih odnosov ter procesov, ki podpirajo “end-to-end” elektronske storitve.  Priporočila prispevajo k poenotenju pristopov, ki zagotavljajo, da bo obstoječa in nova zakonodaja skladna z interoperabilnostnimi prizadevanji.

Posodobljen EIF opredeljuje en konceptualni model, 4 nivoje interoperabilnosti, 12 načel interoperabilnosti in  47 konkretnih priporočil EIF.

 

Smernice za razvoj informacijskih rešitev Informacijskega pooblaščenca IP-RS    podajajo najpomembnejše zahteve, ki morajo biti upoštevane pri razvoju informacijskih rešitev, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov,-  namenjene so vsem tistim, ki se ukvarjajo z razvojem ali naročanjem rešitev na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ne glede na to, ali gre za nove proizvode, storitve, sisteme ali posamezne rešitvein aplikacije. Namen smernic IP je podati skupne praktične napotke za posameznike, katerih osebni podatki (OP) se obdelujejo ter za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov. S pomočjo smernic želi Pooblaščenec doseči boljše poznavanje in spoštovanje informacijske zasebnosti ter določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Pravno podlago za izdajo smernic Pooblaščencu daje 49. člen ZVOP-1, ki med drugim določa, da Pooblaščenec daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov in jih objavlja na spletni strani ali na drug primeren način ter pripravlja in daje neobvezna navodila in priporočila glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju. Oglejte si tudi:
         • Mnenja Pooblaščenca
         • Brošure Pooblaščenca
         • Smernice Pooblaščenca:

  "Povezovanje zbirk osebnih podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig je posebej urejeno v ZVOP-1. Pooblaščenec v zvezi s povezavo zbirk osebnih podatkov opozarja, da mora biti takšno povezovanje določeno v zakonu ter, da v primeru, če katera od zbirk, ki naj bi se jih povezovalo, vsebuje občutljive osebne podatke (19. točka 6. člena ZVOP-1) ali je za izvedbo povezovanja potrebna uporaba istega povezovalnega znaka (EMŠO, št. zdravstvenega zavarovanja ali davčna številka), povezovanje ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja Pooblaščenca. Več o tem v smernicah Informacijskega pooblaščenca: Varstvo osebnih podatkov pri povezovanju zbirk osebnih podatkov v javni upravi ."
 

Strateški cilji in dokumenti EU

EVROPA 2020

Evropski interoperabilnostni okvir po načelu subsidiarnosti predvideva, da ima vsaka država vzpostavljen nacionalni interoperabilnostni okvir, ki je povezljiv oziroma združljiv z EIF tako, da omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala.

DIGITALNA AGENDA za Evropo
Digitalna agenda je del strategije Evropa 2020 , ki naj bi Evropski uniji v naslednjem desetletju zagotovila hitro gospodarsko rast. Evropska unija je informacijsko komunikacijske tehnologije priznala kot pomemben del strategije EU za krepitev gospodarske rasti in odzivanje na izzive sodobnega sveta. Digitalna agenda velja za prvo in najpomembnejšo od sedmih glavnih pobud strategije.
 
Področja ukrepov Digitalne agende temeljijo na sedmih stebrih:
 • živahen enotni digitalni trg,
 • interoperabilnost in standardi,
 • zaupanje in varnost,
 • hitri in ultrahitri dostop do interneta,
 • raziskave in inovacije,
 • izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti,
 • koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT.

WANT TO KNOW MORE?

About EIF - O EVROPSKEM INTEROPERABILNOSTNEM OKVIRU

Official documents - URADNI DOKUMENTI O INTEROPERABILNOSTI

Videos

Links



Sporočilo komisije: EVROPSKA DIGITALNA AGENDA
Komunitarni program ISA

 

Opredelitev pojmov:

1.

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, vključno z izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, in sicer z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT;

2.

„interoperabilnostni okvir“ pomeni dogovorjen pristop k interoperabilnosti za organizacije, ki želijo sodelovati pri skupnem zagotavljanju javnih storitev, ki v svojem področju uporabe določa sklop skupnih elementov, kot so besedišče, koncepti, načela, politike, smernice, priporočila, standardi, specifikacije in prakse;

3.

„skupni okviri“ pomeni referenčne arhitekture, specifikacije, koncepte, načela, politike, priporočila, standarde, metodologije, smernice, semantična sredstva ter podobne pristope in dokumente, sprejete posamezno ali v sklopu;

4.

„skupne storitve“ pomeni organizacijske in tehnične zmogljivosti za zagotavljanje enotnega rezultata evropskim javnim upravam, vključno z operacijskimi sistemi, aplikacijami in digitalnimi infrastrukturami generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih političnih ali geografskih področjih, skupaj z njihovim podpornim operativnim upravljanjem;

5.

„generična orodja“ pomeni sisteme, referenčne in deljene platforme, platforme za sodelovanje ter generične komponente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih političnih ali geografskih področjih;

6.

„interoperabilnostne rešitve“ pomeni skupne storitve in generična orodja, ki lajšajo sodelovanje med neenakimi in različnimi organizacijami in ki so samostojno financirana in razvita v okviru programa ISA2 ali ki so razvita v sodelovanju z drugimi pobudami Unije na podlagi ugotovljenih zahtev evropskih javnih uprav;

7.

„ukrepi“ pomeni projekte, rešitve, ki so že v operativni fazi, in spremljevalne ukrepe;

8.

„projekt“ pomeni časovno omejeno zaporedje jasno opredeljenih nalog, ki zadovoljujejo ugotovljene potrebe uporabnikov na podlagi postopnega pristopa;

9.

„začasno ustavljeni ukrepi“ pomeni ukrepe programa ISA2, za katere je bilo financiranje začasno ustavljeno za določeno časovno obdobje, njihov cilj pa še vedno velja, ter se še naprej spremljajo in ocenjujejo v okviru programa ISA2;

10.

„spremljevalni ukrepi“ pomeni:

(a)

strateške ukrepe;

(b)

obveščanje, predstavljanje prednosti programa ISA2 ter ukrepe ozaveščanja, namenjene evropskim javnim upravam ter po potrebi podjetjem in državljanom;

(c)

ukrepe v podporo upravljanju programa ISA2;

(d)

ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj ter izmenjavo in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe obstoječih interoperabilnostnih rešitev;

(f)

ukrepe za izgradnjo skupnosti in povečanje zmogljivosti; ter

(g)

ukrepe za vzpostavitev sinergij s pobudami, povezanimi z interoperabilnostjo, na drugih področjih politike Unije;

11.

„podporni instrumenti za javne uprave“ pomeni interoperabilnostna orodja, okvire, smernice in specifikacije, ki podpirajo evropske javne uprave pri načrtovanju, izvajanju in upravljanju interoperabilnostnih rešitev;

12.

„evropske javne uprave“ pomeni javne uprave na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

13.

„končni uporabniki“ pomeni evropske javne uprave, podjetja, vključno z MSP in mikropodjetji, ter državljane;

14.

„ključni elementi, ki omogočajo interoperabilnost“ pomeni interoperabilnostne rešitve, ki so potrebne, da se omogoči učinkovito in uspešno zagotavljanje javnih storitev med upravami;

15.

„evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti“ ali „EIRA“ pomeni generično strukturo, ki vsebuje načela in smernice, ki se uporabljajo za izvajanje interoperabilnostnih rešitev v Uniji;

16.

„evropska kartografija interoperabilnosti“ ali „EIC“ pomeni zbirko interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave, ki so jih zagotovile institucije Unije in države članice ter so predstavljene v enotnem formatu in izpolnjujejo posebna merila glede ponovne uporabe in interoperabilnosti, ki jih je mogoče predstaviti v okviru EIRA.

Člen 3

Dejavnosti

Program ISA2 podpira in spodbuja:

(a)

ocenjevanje, izboljševanje, upravljanje in ponovno uporabo obstoječih čezmejnih ali medsektorskih interoperabilnostnih rešitev ter skupnih okvirov;

(b)

razvijanje, uvajanje, izpopolnjevanje, upravljanje in ponovno uporabo novih čezmejnih ali medsektorskih interoperabilnostnih rešitev ter skupnih okvirov;

(c)

ocenjevanje učinkov predlaganega ali sprejetega prava Unije na IKT;

(d)

prepoznavanje zakonodajnih vrzeli na ravni Unije in nacionalni ravni, ki ovirajo čezmejno ali medsektorsko interoperabilnost med evropskimi javnimi upravami;

(e)

razvoj mehanizmov, ki merijo in količinsko opredeljujejo koristi interoperabilnostnih rešitev, vključno z metodologijami za ocenjevanje prihrankov pri stroških;

(f)

evidentiranje in analiziranje celotnega interoperabilnostnega okolja v Uniji prek vzpostavitve, vzdrževanja in izboljšanja EIRA in EIC kot instrumentov za olajšanje ponovne uporabe obstoječih interoperabilnostnih rešitev in za opredelitev področij, kjer takih rešitev še ni;

(g)

vzdrževanje, posodabljanje, spodbujanje in spremljanje izvajanja evropske strategije interoperabilnosti (EIS), EIF in EIRA;

(h)

ocenjevanje, posodabljanje in spodbujanje obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvijanje, uvajanje in spodbujanje novih skupnih specifikacij ter odprtih specifikacij in standardov prek platform Unije za standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, kakor je primerno;

(i)

vzdrževanje in objava platforme, ki omogoča dostop do primerov najboljših praks in sodelovanje na podlagi teh praks ter ki deluje kot orodje za ozaveščanje in razširjanje razpoložljivih rešitev, tudi okvirov varnosti in zaščite, ter pomaga preprečevati podvajanje prizadevanj, hkrati pa spodbuja ponovno uporabo rešitev in standardov;

(j)

izpopolnjevanje novih interoperabilnostnih storitev in orodij ter vmesno vzdrževanje in uporaba obstoječih interoperabilnostnih storitev in orodij;

(k)

prepoznavanje in spodbujanje najboljših praks, da bi razvili smernice za usklajevanje pobud za interoperabilnost ter spodbudili in podprli skupnosti, ki se ukvarjajo s vprašanji, pomembnimi za področje elektronske čezmejne in medsektorske interakcije med končnimi uporabniki.




Metapodatki

“Metapodatki so strukturirane informacije, ki opisujejo, pojasnjujejo, opredeljujejo ali kako drugače omogočajo lažje pridobivanje, uporabo ali upravljanje z viri informacij. Metapodatkom pogosto pravimo podatki o podatkih ali informacije o informacijah.” -- National Information Standards Organization

Metapodatki so podatki o podatkih in so torej posebna vrsta podatkov. 
Za metapodatke in podatke veljajo enake zahteve glede kakovosti.
 

Katere glavne lastnosti je treba upoštevati da zagotovimo metapodatke dobre kakovosti?


Lastnosti kakovostnih podatkov:
• Točnost: ali podatek pravilno predstavlja realni svet ali dogodek?
• Konsistentnost: ali podatek morda ne vsebuje nasprotij?
• Razpoložljivost: ali je do podatka mogoče dostopati v tem trenutku in tudi čez nekaj časa?
• Popolnost:ali podatek vsebuje vse dele podatka, ki predstavljajo en subjekt ali dogodek?
• Skladnost: ali je podatek v skladu s sprejetimi standardi?
• Verodostojnost: ali podatek temelji na verodostojnih virih?
• Zmožnost obdelave: ali je podatek strojno berljiv?
• Relevantnost:ali podatki vsebujejo ustrezno količino podatkov?
• Pravočasnost: ali podatek predstavlja dejansko situacijo in ali je objavljen dovolj hitro?
 

Najboljše prakse za objavo visokokakovostnih podatkov in metapodatkov:




http://www.slideshare.net/OpenDataSupport/the-linked-open-government-data-lifecycle
http://checklists.opquast.com/en/opendata