Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

SLOVAR NIO

Terminološki slovar strokovnih izrazov s področja nacionalnega interoperabilnostnega okvirja (NIO) je namenjen enotnemu razumevanju: - koncepta NIO,
- uporabe in ponovne uporabe podatkov,
- posameznih izdelkov v repozitoriju NIO kot tudi
- izdelkov skupnega pomena po posameznih ravneh interoperabilnosti.
Večina pojmov v nadaljevanju je povzeta po Glosarju, ki nastaja kot del Evropskega okvirja interoperabilnosti (EIF) za evropske javne storitve je namenjena boljšemu poznavanju strokovnih izrazov ter utrjevanju njihove uporabe

Nekaj dodatnih virov za boljše izrazje najdete na priloženih povezavah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nacionalno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Del terminoloških slovarjev Inštituta je objavljen na spletnem mestuTerminologišče, dobršen del drugih slovarjev, tudi rastočih, kot so eSSKJ, ePravopis in Sprotni slovar slovenskega jezika, pa na slovarskem portalu Fran.  Če ste opazili napako, neskladje ali imate svoj predlog, nam sporočite na nio(at)gov.si.

         
  • Akt o interoperabilni Evropi - Evropski okvir interoperabilnosti Evropski okvir interoperabilnosti zagotavlja model in nabor priporočil o pravni, organizacijski, semantični in tehnični interoperabilnosti, naslovljenih na vse subjekte, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, za medsebojno interakcijo prek njihovih omrežnih in informacijskih sistemov. Upošteva se pri oceni interoperabilnosti v skladu s členom 3(4), točka (b), in členom 3(6). Akt o interoperabilni Evropi, 27.7.2023 - (COM(2022)0720.

     
    Asset description metadata schema profil aplication (ADMS-AP) 
    Shema metapodatkov za standardiziran opis interoperabilnostnih rešitev, izdelkov
    standard ADMS - Shema metapodatkov za opis izdelkov je bila prvotno zasnovana za opis semantičnih rešitev interoperabilnosti (prej imenovan semantična sredsteva, izdelki). ADMS-AP je standardiziran opis dodatnih drugih vrst interoperabilnostnih rešitev:  politične, pravne, organizacijske in tehnične ravni interoperabilnosti. Ravni interoperabilnosti določa evropski okvir interoperabilnosti - European Interoperability Framework.

    Za interoperabilnost med katalogi so potrebni skupno dogovorjeni opisi storitev, podatkov, registrov in drugih interoperabilnih rešitev, ki so na voljo za ponovno uporabo in izmenjavo: specifikacija DCAT-AP, osnovno besedišče javnih storitev (Core Public Service Vocabulary) in shema metapodatkov za opis sredstev ADMS. To so primeri specifikacij, ki se uporabljajo za opis odprtih podatkov, javnih storitev in interoperabilnostnih rešitev. GeoDCAT-AP je razširitev specifikacije DCAT-AP za opis zbirk geoprostorskih podatkov, naborov podatkovnih nizov in storitev. Zagotavlja sintakso RDF, ki je zavezujoča za skupino metapodatkovnih elementov, ki so opredeljeni v osnovnem profilu standarda ISO 19115:2003, in tistih, ki so opredeljeni v okviru direktive INSPIRE. (glej povezano vsebino DCAT-AP). StatDCAT-AP je namenjena podrobnejšemu opisu statističnih podatkov.
    Aplikacija - API

    API je kratica za Application Programming Interface in označuje programski vmesnik. API pomaga pri sporazumevanju med programi, kot si človek pomaga z vprašanji in odgovori, ko želi pridobiti informacije.

    Aplikacija (aplikativni sistem, aplikativna programska oprema, računalniški program) je informacijska podpora enemu ali več poslovnim procesom (funkcijam), (na primer: evidenca službenih poti, registracija delovnega časa)

    Računalniški program, namenjen uporabniku za opravljanje določenih nalog, npr. urejevalnik besedila; sin. namenski program, uporabniški program; prim. programska rešitev. Spletno aplikacijo sestavlja skupek aktivnih spletnih strani. Za izdelavo spletnih strani so potrebni posebni programi, kot npr.:  Skype, operacijski sistemi, Gimp, Front Page, HomeSite, Microsoft Office SharePoint Designer, MS Word ... ipd.

    Aplikacijski strežnik

    strežnik (1), ki podpira porazdeljeno izvajanje uporabniških programov v omrežju; sin. programski strežnik

    Arhitektura

    struktura in način povezovanja sestavnih delov v računalniškem sistemu; sin. zgradba; prim. ciljna arhitektura

    Arhitektura, usmerjena v storitve;  
    storitveno usmerjena arhitektura (angl. Services Oriented Archintecture ali SOA)
    storitveno usmerjena arhitektura; upravljanje s poslovnimi procesi; omogoča enoten način za organiziranje in uporabo razdeljenih zmožnosti, ki so lahko pod nadzorom različnih lastniških domen; ponujanje, odkrivanje ter interakcija z zmožnostmi in njihova uporaba za doseganje želenih učinkov, skladnih z izmerljivimi predpogoji in pričakovanji (iz referenčnega modela OASIS za SOA). "Storitveno usmerjena arhitektura predstavlja evolucijo porazdeljenih računalniških sistemov in temelji na konceptih interoperabilnih storitev. Ena izmed vidnejših pomanjkljivosti storitveno usmerjene arhitekture je njena pomanjkljiva podpora obravnavi izjem. To predstavlja precejšnjo oviro pri gradnji kompleksnih in za izvedbo nalog ključno pomembnih aplikacij. Učinkovita obravnava izjem v poslovnih procesih in orkestriranih spletnih storitvah tako predstavlja atribut zanesljivosti izvajanja modelov poslovnih procesov." (https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43863)
    Arhiv
    Arhiviranje
    Arhivistika
    Arhiviranje je del življenjskega cikla za vsebine, ki se ne posodabljajo več in se prenesejo v arhiv.

    "Arhivistika je pomožna zgodovinska veda, ki deluje na področju varovanja arhivskega gradiva. S pomočjo arhivistike raziskujemo arhiv kot institucijo, arhivsko dokumentarno gradivo in teorijo arhiviranja.

     

    Asset Description Metadata Schema (ADMS)

    glej: ADMS standard - Shema metapodatkov za opis izdelkov
    Avtentikacija Avtentikacija je ugotavljanje istovetnosti (identitete) uporabnika. Najnižja raven zagotavljanja varnosti sistema je prijava uporabnika z uporabniškim imenom in geslom, najvišja raven pa se zagotavlja z digitalnim potrdilom in uporabo pametnih kartic.
    Avtorizacija Avtorizacija se nanaša na:
    • Dovoljenje avtenticiranemu uporabniku za izvajanje opredeljenih dejavnosti ali uporabo opredeljenih storitev in
    rutin.
    • Proces, ki z vrednotenjem ustreznih pravic določa, ali avtenticiran uporabnik lahko dostopa do določenih virov. Potem, ko je uporabnik avtenticiran, je lahko tudi avtoriziran za različne vrste dostopa ali dejavnosti, glede na to, kdo je uporabnik, kakšen položaj ima v službi ali glede na druge vidike varnostne politike.
  • Besedišče sklop izrazov (besed in besednih zvez), ki opisujejo informacije v določeni domeni
    Besednjak

    1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: 2. besedni zaklad za določeno področje

    Blockchain  tehnologija verige podatkovnih blokov, ki se izmenjujejo med različnimi napravami. Za razliko od do sedaj uporabljenih tehnologij na internetu, ki nam omogočajo prenos informacij, nam blockchain tehnologija omogoča varno prenašati vrednosti.
    Building Block
    (Gradnik)

    Building Block (Gradnik) je odprta digitalna rešitev za večkratno uporabo. Lahko ima obliko ogrodja , standarda , programske opreme ali programske opreme kot storitve (SaaS) ali katere koli kombinacije le-teh.

    Gradnike (Building Blocks) podpira Evropska komisija s ciljem, da bodo digitalne storitve popolnoma združljive z drugimi.

  • Centralne horizontalne podporne funkcije in storitve koncept razvoja elektronskega poslovanja, ki omogoča lažji razvoj novih elektronskih storitev, krajši čas za njihovo implementacijo, nižje stroške in zagotovljeno interoperabilnost med institucijami in njihovimi e-rešitvami.
    (Glej tudi Horizontalne podporne funkcije in storitve)
    CAMSS - Common Assessment Method for Standards and Specifications Metoda "CAMSS" je ena od pobud EK za spodbujanje sodelovanja med državami članicami EU pri opredeljevanju "skupne metode ocenjevanja standardov in specifikacij". Na ta način se bo interoperabilnost med državami članicami EU razširila s pomočjo izmenjave informacij in znanja, usklajevanja nacionalnih procesov in ponovne uporabe najboljših praks. Prav tako bo pospešil proces ocenjevanja, zmanjšalo stroške in se izognilo vendor lock in na področju IKT. Glavni cilj CAMSS je vzpostaviti nevtralen in nepristranski način za ocenjevanje tehničnih specifikacij in standardov na področju IKT.
    CAMSS - Kriteriji sprejemljivosti 

    Kriteriji sprejemljivosti oziroma primernosti izdelkov, ki jih prijavitelji prijavijo v repozitorij NIO, so povzeti po kriterijih, ki jih opredeljuje CAMSS – skupno ocenjevanje za standarde in specifikacije (ang. Common Assessment for Standards and Specifications).

     V njegovem obsegu je določeno, da se vsak izdelek ocenjuje preko štirih osnovnih kriterijev:

    •Primernost (ang. suitability)
    •Potencial (ang. potential)
    •Odprtost (ang. openness)
    •Izvedba (ang. Market conditions)

    Vsak izdelek mora biti ocenjen po teh kriterijih, ki pa so glede na naravo izdelka različno pomembni. To pomeni, da se določevalci o posameznih izdelkih odločajo glede na lastne prioritete, prioritete pa morajo biti postavljene v skladu s poslovnimi potrebami sistema.

    Core Public Organisation Vocabulary Core Public Organisation Vocabulary je podatkovni model za opisovanje javnih organizacij v Evropski Uniji in temelji na ontologiji W3C organizacije.
       
    Čezmejna interoperabilnost
    (Cross-border interoperability )
    Čezmejna interoperabilnost se nanaša na zmožnost sistemov, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, ter institucij, organov in agencij EU, da medsebojno komunicirajo in delujejo.
     
    •    
  • Dublin Core standard Dublin Core je standard metapodatkovnih elementov s 15 lastnostmi za opisovanje virov, preko katerih se te opišejo in katalogizirajo za lažje iskanje virov. Dublin Core lahko opisuje fizične lastnosti knjige, digitalne zapise in tudi spletne strani. definiran je z ISO standardom preko ISO Standard 15836 in NISO Standard Z39.85-2007.
    Data Catalog Vocabulary (DCAT) DCAT je RDF slovar, ki omogoča interoperabilnost med podatkovnimi katalogi, ki so objavljeni na internetu. Document[1] predpisuje podatkovno shemo, ki omogoča vidnost in lažjo med-storitveno izmenjavo podatkov.

    [1] http://www.w3.org/TR/vocab-dcat/
    DCAT je standardizirana struktura podatkov, katere specifikacija je bila razvita v okviru delovne skupine Government Linked Data Working Group pri organizaciji W3C ( tudi: 8 praktičnih usmeritev pri razvoju DCAT-AP idr.) Da se omogoči interoperabilnost med katalogi, so potrebni skupno dogovorjeni opisi storitev, podatkov, registrov in interoperabilnih rešitev, objavljenih v katalogi, ki so na voljo za ponovno uporabo in izmenjavo. Tak primer sta specifikacija DCAT-AP, osnovno besedišče javnih storitev (Core Public Service Vocabulary) in shema metapodatkov za opis sredstev (Asset Description Metadata Schema) so primeri specifikacij, ki se uporabljajo za opis odprtih podatkov, javnih storitev in interoperabilnostnih rešitev. Na primer: GeoDCAT-AP je razširitev specifikacije DCAT-AP za opis zbirk geoprostorskih podatkov, naborov podatkovnih nizov in storitev. Zagotavlja sintakso RDF, ki je zavezujoča za skupino metapodatkovnih elementov, ki so opredeljeni v osnovnem profilu standarda ISO 19115:2003, in tistih, ki so opredeljeni v okviru direktive INSPIRE. 
    Digitalna javna storitev,
    tudi e-storitev
    je (IKT) storitev, ki je v javnem interesu; je digitalna storitev, ki jo javna uprava ponuja oz./ali omogoča končnim uporabnikom: državljanom, podjetjem ali drugim javnih upravam.
    Digitalno pripravljene rešitve;
    Digitalno privzeto
    (digital-ready)

     
    Politika (ali pravni akt) je digitalno pripravljena, če omogoča nemoteno in po privzetem digitalno izvajanje politike ter spodbuja digitalno preobrazbo z najboljšo uporabo tehnologij in podatkov (vir BLSI).
    Dogovor o ravneh storitev (SLA, Service Level Agreement) Dogovor o ravneh storitev (SLA, Service Level Agreement) je dogovor, ki se izpogaja med dvema stranema, odjemalcem in ponudnikom. SLA odgovarja na naslednja ključna vprašanja:  Kaj ponudnik storitve obljublja?  Kako bo ponudnik storitve zagotavljal te obljube?  Kdo bo meril izpolnjevanje obljub in kako?  Kaj se zgodi če ponudnik ne izpolnjuje obljub?  Kako se bo SLA spreminjal čez čas? (več https://nio.gov.si/nio/asset/referencna+arhitektura-730)
    Dokument shranjene informacije ali predmet, ki se lahko obravnavajo kot enota (glej  specifikacije MOREQ)
    Dostopnost v IKT kontekstu razumemo dostopnost kot spletno dostopnost, kar pomeni, da lahko vsi, tudi ljudje z invalidnostjo, zaznavajo in razumejo spletne vsebine, krmarijo po spletu, so dejavni pri interakciji človek-splet in imajo možnost prispevati k družbi;
    Dostopnost je v splošnem smislu širok koncept, namen načela eDostopnosti je zagotoviti ljudem z invalidnostjo in starejšim ljudem dostop do IKT na enaki podlagi kot ostalim.
    (Direktiva EU o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja - za lažji dostop do elektronskih storitev: http://nio.gov.si/nio/cms/news/detail.nio?srcsi_cms_news_id=115)
    Družbeni mediji 
    (ang. social media)
    je splošno poimenovanje za nabor internetnih tehnologij spleta 2.0, ki omogočajo interaktivno izmenjavo informacij, interoperabilnost in uporabniško-orientirano načrtovanje. Uporabnikom omogočajo interaktivno sodelovanje in prevzemanje vloge ustvarjalcev vsebin v okviru virtualnih skupnosti, v nasprotju s spletnimi stranmi z začetkov interneta in svetovnega spleta, ko so bili uporabniki le pasivni ogledovalci posredovanih vsebin. Gre za izkoriščanje tehnologije interneta na bolj interaktiven način, s poudarkom na kolektivni inteligenci in predstavlja nove možnosti izrabe spleta in bolj učinkovito vključevanje njegovih uporabnikov. Za razliko od tradicionalnim medijev, pri katerih se informacije in znanje širijo iz enega vira, družbeni mediji uveljavljajo komunikacijo enakih med enakimi in gradijo na aktivni vlogi posameznih udeležencev. (vir https://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEbeni_mediji)
    državna uprava – javna uprava – javni sektor - definicije • državna uprava - ministrstva, organi v sestavi, vladne službe in upravne enote
    • javna uprava - ožji pomen (državna uprava, uprave lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) in širši pomen (ožji pomen in organi zakonodajne in sodne veje oblasti ter pravne osebe javnega prava)
    • javni sektor - javna uprava v širšem pomenu
  • E-arhiviranje E-arhiviranje zajema postopke prevzemanja arhivskega gradiva v pristojne arhive, izvedbo dolgoročne hrambe v pristojnih arhivih v skladu s trenutno veljavno zakonodajo ter omogoča učinkovito upravljanje in uporabo tega gradiva.
     
    E-Dokumenti E-Dokumenti so semantični interoperabilnostni izdelek. Določajo standarde in sheme za opis dokumentov, zadev in strukturo elektronskega dokumentnega vsebnika. EDV-dokumentni vsebnik (v nadaljevanju: EDV) pomeni elektronsko analogijo papirni upravni zadevi (mapi). V okviru EDV se vodijo: vsi dokumenti, ki nastanejo ob proženju in življenjskem ciklu celotne zadeve, podatki o procesu reševanja postopka skupaj s celotno revizijsko sledjo.

    EDV naj bi bil standardizirani format za hranjenje in prenos zadev, sestavljenih iz enega ali več dokumentov. EDV je zasnovan tako, da je tehnološko neodvisen od ponudnika relacijske ali dokumentne zbirke, v kateri se hrani ali obdeluje.
    E-hramba E-hramba zajema izvajanje kratkoročne (do 5 let) in dolgoročne (nad 5
    let) hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva pri ustvarjalcih tega
    gradiva oz. njihovih pravnih naslednikih, pri čemer mora biti ves čas
    zagotovljeno ohranjanje vsebine gradiva na način, da se zagotovijo
    dostopnost, uporabnost, avtentičnost in celovitost vsebine v skladu z
    ZVDAGA.
    Enotne storitve so operativne aplikacije in infrastrukture generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov po področjih politike;
    EIF
    Evropski interoperabilnostni okvir
    EIF (eif_brochure_final.pdf (europa.eu)) je skupno dogovorjeni pristop k izvajanju evropskih javnih storitev na interoperabilnostni način. Opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Predstavlja splošen okvir, ki se uporablja v vseh evropskih javnih upravah. Določa osnovne pogoje, da bi se dosegla interoperabilnost na način, da  deluje kot skupni imenovalec ustreznih pobud na vseh ravneh (evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno) in vključuje tako javne uprave, državljane kot podjetja.  EIF je temeljni dokument namenjen vsem, ki sodelujejo pri opredelitvi, zasnovi, razvoju in izvajanju evropskih javnih storitev.

    EIF zagotavlja skupno jedro elementov interoperabilnosti za nacionalne in področne okvire interoperabilnosti (t.i. NIF in DIF). Skladnost z EIF zagotavlja, da se NIF in DIF razvijajo usklajeno in s tem zagotavljajo potrebno prožnost, ko je včasih potrebno obravnavanje posebnih zahtev - bodisi iz nacionalnih zahtev ali zahtev, značilnih za posamezno področje.

    "Ker imajo države članice različne upravne in politične sisteme, je treba pri prenosu EIF v nacionalni okvir upoštevati nacionalne posebnosti. Pričakuje se, da bodo politike EU in nacionalne politike (na primer NIF) temeljile na EIF, pri čemer mu bodo dodale nove elemente ali izpopolnile obstoječe. Podobno bi morali okviri interoperabilnosti za posamezno področje (DIF)5 ostati združljivi s področjem uporabe EIF in ga po potrebi razširiti, da bodo zajeli posebne zahteve zadevnega področja glede interoperabilnosti. To pomeni, da se lahko nekateri elementi EIF neposredno preslikajo v NIF ali DIF, druge pa bo morda treba umestiti v okvir in nadalje prilagoditi, da bodo zajemali posebne potrebe." Vir: eif_brochure_final.pdf (europa.eu)
    Elektronski arhiv Elektronski arhiv je okolje, ki ga za izvajanje e-arhiviranja zagotavljajo Arhiv RS in drugi pristojni arhivi. Elektronski arhivi so kompleksni sistemi za dolgoročno hranjenje elektronskih zapisov. Poleg ohranjanja berljivosti in veljavnosti elektronsko ustvarjenih zapisov elektronski arhivi rešujejo težave upravljanja z arhiviranimi zapisi.
    E-osebna izkaznica E-osebna izkaznica je identifikacijski dokument, ki združuje klasično osebno izkaznico in čip z digitalnimi potrdili ter posledično omogoča
    izkazovanje istovetnosti v fizičnem in elektronskem svetu.
    E-storitev

    E-storitev je elektronska (digitalna) javna storitev, ki je vzpostavljena v javnem interesu in namenjena končnim uporabnikom, t.j. državljanom, podjetjem ali drugim javnim upravam.

    Direktiva 98/48 definira kot e-storitev katero koli storitev informacijske družbe ali katero koli storitev, ki se običajno opravi na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev. Za namene te opredelitve pojmov:
    »na daljavo« pomeni, da se storitev opravi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče,
    »elektronsko« pomeni, da se storitev pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za predelavo (skupaj z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi,
    »na zahtevo prejemnika storitev« pomeni, da se storitev opravlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo.

    EUR-Lex Dostop do prava EU:  https://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl
    E-vključenost namen e-vključenosti („e“ pomeni „elektronski“) je preprečiti „digitalno izključenost“, tj. zagotoviti, da prikrajšani posamezniki niso zapostavljeni in preprečiti nove oblike izključenosti zaradi pomanjkanja digitalne pismenosti ali internetnega dostopa.
    E-uprava obsega uporabo orodij in sistemov, ki jih omogočajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), za zagotavljanje boljših javnih storitev državljanom in podjetjem
    Elektronski podpis skladu z Direktivo 1999/93/ES „elektronski podpis“ pomeni podatek v elektronski obliki, ki je dodan k drugim elektronskim podatkom ali logično povezan z njimi in je namenjen preverjanju verodostojnosti
    Elektronski zapisi zapisi v elektronski obliki (glej specifikacije MOREQ)
    Elektronsko potrdilo  uporaba elektronskega podpisa s strani posebej pooblaščene fizične ali pravne osebe v posebnem kontekstu in za poseben namen; večinoma se uporablja kot znak, da je bil izveden določen proces preverjanja in da podpisnik potrjuje določen rezultat; v najenostavnejšem primeru lahko pomeni zgolj izjavo določenega dejstva s strani pooblaščene osebe
    Enotna kontaktna točka (EKT; PoSC) enoten institucionalni sogovornik za danega ponudnika storitev, prek katerega lahko zadnji zbere vse relevantne informacije in brez težav na daljavo in po elektronski poti zaključi vse postopke in formalnosti za dostop do storitvene dejavnosti in njenega izvajanja (glej člen 8 Direktive o storitvah na notranjem trgu – UL L 376 z dne 27. 12. 2006)
    Evidenca

    namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: // zbirka takih podatkov:

    Evropska digitalna agenda - Evropa 2020

    Agenda določa sedem prednostnih področij ukrepanja:

    vzpostavitev enotnega digitalnega trga,

    izboljšanje okvirnih pogojev za interoperabilnost med proizvodi in storitvami IKT,

    povečanje zaupanja v internet in njegove varnosti,

    zagotavljanje dostopa do veliko hitrejšega interneta,

    spodbujanje naložb v raziskave in razvoj,

    širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter

    uporaba IKT pri soočanju z družbenimi izzivi, kot so npr. podnebne spremembe, naraščajoči stroški v zdravstvu in staranje prebivalstva.

    Evropska strategija interoperabilnosti (EIS) evropska strategija interoperabilnosti (European Interoperability Strategy – EIS) je osnova za opredelitev organizacijskega, finančnega in operacijskega okvira (vključno z upravljanjem), ki je potreben za zagotavljanje stalne podpore čezmejni in medsektorski interperabilnosti ter izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami
    Evropski okvir interoperabilnosti

    Evropski interoperabilnostni okvir (EIF)
    Evropski okvir interoperabilnosti je skupno dogovorjen pristop k izvajanju evropskih javnih storitev na interoperabilen način. Opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil.
    Evropska javna storitev, 
     
    zajema vse storitve javnega sektorja, za katere je značilna čezmejna razsežnost in jih zagotavljajo javne uprave ena drugi ali podjetjem in državljanom v Uniji.
  • Formalizirane specifikacije so bodisi standardi v skladu z Direktivo EU 98/34 bodisi specifikacije, ki jih določijo forumi ali konzorciji na področju IKT
    Format

    predpisana zgradba datoteke, ki jo zna zapisati, prebrati en uporabniški program ali več uporabniških programov; sin. Zapis
    Portal NIO omogoča pripenjanje slik naslednjih formatov: bmp, gif, jpeg, jpg, png, tif, tiff in dokumentov naslednjih formatov: asc, csv, doc, docm, docx, dot, dotm, dotx, gzip, odp, ods, odt, pdf, pps, ppt, rar, rdf, rtf, txt, xls, xlsb, xlsm, xlsx, xml, xml, zip. Velikostna omejitev za posamezno datoteko je 5MB.

  • Generična orodja pojem „generična orodja“ pomeni referenčne platforme, skupne platforme in platforme za sodelovanje, skupne komponente in podobne sestavne elemente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih področjih politike;
    GovTech iniciativa GovTech se nanaša na vladno uporabo nastajajočih tehnologij, digitalnih izdelkov in storitev, ki jih zagotavljajo zagonska podjetja in MSP, za inovacije in izboljšanje javnih storitev.
    Gradnik 
    (Building Block)

    Building Block (Gradnik) je odprta digitalna rešitev za večkratno uporabo. 
    Lahko ima obliko 
    okvira , standarda , programske opreme ali programske opreme kot storitve (SaaS) ali katere koli kombinacije le-teh. Gradnike (Building Blocks) podpira Evropska komisija s ciljem, da bodo digitalne storitve popolnoma združljive z drugimi.

    Gradnik je samostojna, interoperabilna in nadomestljiva enota, ki zajema notranjo strukturo. Je informacijsko podprta funkcionalnost, ki jo različne aplikacije uporabljajo za ponovno uporabo (na primer: Pladenj, varnostna shema, e-plačila); je centralna infrastrukturna storitev in ponovno uporabljivi modul;
    (glej npr. http://www.opengroup.org/public/arch/p4/bbs/bbs_intro.htm) 
    Gradnik je komponenta, ki podatke in funkcionalnosti zajame na način, da se lahko ponovno uporabi kot sestavni deli za tvorjenje drugih digitalnih javnih storitev ali informacijskih sistemov.  
  • Horizontalna funkcija je informacijski sistem, ki omogoča izvajanje enakih postopkov, funkcij, za več različnih institucij (na primer: državni portal eUprava)
    Horizontalne storitve e-rešitve, ki bistveno prispevajo k uspešnejšemu in učinkovitejšemu delovanju javne uprave.
    (Glej tudi Centralne horizontalne podporne funkcije in storitve)
  • Informacija Informacija je semantično obogaten podatek, kateremu sta bila dodana pomen in namen. Tako nastane/-jo "zbirka/-e podatkov".

    Informacija je sredstvo, ki ima vrednost za organizacijo, podobno kot ostala pomembna poslovna sredstva in posledično je potrebno tudi "informacijo" ustrezno zavarovati in/oz. varovati - ISO 27002:2013
    Skrbnik informacij  - information steward Skrbnik informacij je organ (ali  posameznik), ki je odgovoren za zbiranje, uporabo, posodabljanje, vzdrževanje in brisanje informacij. To vključuje opredelitev dovoljene uporabe informacij, upoštevanje predpisov o zasebnosti in varnostnih politik, zagotavljanje ažurnosti informacij in zagotavljanje dostopnosti podatkov pooblaščenim uporabnikom. Vir: eif_brochure_final.pdf (europa.eu)
    Informacijska in komunikacijska infrastruktura

    Infrastruktura, ki omogoča izvajanje informacijske dejavnosti in zajema materialne, finančne, tehnološke in človeške vire, kot npr. elektronski računalniki, računalniška programska oprema in komunikacijska tehnologija, ki se uporablja za pretvarjanje, shranjevanje, zaščito, obdelavo, prenos in iskanje informacij.

    Informacija je sredstvo, ki ima vrednost za organizacijo, podobno kot ostala pomembna poslovna sredstva in posledično je potrebno tudi "informacijo" ustrezno zavarovati in/oz. varovati - ISO 27002:2013

    Informacijska rešitev je informacijski sistem brez strojne in komunikacijske opreme (na primer: SPIS)
    Informacijska varnost informacijska varnost je zagotavljanje (ohranjanje) zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij; vključuje varstvo podatkov in informacijskih sistemov pred nezakonitim dostopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Izrazi informacijska varnost, varovanje računalniških sistemov, varstvo informacij se pogosto uporabljajo kot sinonimi.
    Informacijski sistem informacijski sistem je množica medsebojno odvisnih komponent (strojna oprema, komunikacijska oprema, programska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo poslovne procese v organizaciji (na primer: sistem MFERAC)
    Interoperabilnost
    • Interoperabilnost je ključni dejavnik pri omogočanju digitalne preobrazbe. Upravnim subjektom omogoča elektronsko izmenjavo pomembnih informacij na načine, ki jih razumejo vse strani. Obravnava vse plasti, ki vplivajo na zagotavljanje digitalnih javnih storitev v EU, vključno s pravnimi, organizacijskimi, semantičnimi in tehničnimi vidiki.

      Referenčni dokument:  Revidirani EIF

      Interoperabílnost je sposobnost sistema, da sodeluje z okoljem drugega sistema brez uporabnikovega poseganja, npr. omogočanje povezljivosti informacijskih virov na internetu; 
    • Interoperabilnost pomeni tudi "skupna uporabnost" t.j. tudi horizontalna uporabnost;
    • je zmožnost organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med temi organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med njihovimi sistemi IKT. (EIF COM(2017) 134 final, ANNEX 2).
    O uporabi termina "interoperabilnost" glej tudi: 
    https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/interoperabilnost#v
    Interoperabilnost javnega sektorja Interoperabilnost ni le tehnično vprašanje, temveč so v zvezi z njo potrebni ukrepi na več področjih. Ti vključujejo:
    •zagotavljanje, da pravni okviri, na podlagi katerih delujejo različne organizacije, ne ovirajo zagotavljanja nemotenih javnih storitev med državami članicami in znotraj njih (pravna interoperabilnost);
    •učinkovito usklajevanje med različnimi organi javnega sektorja na vseh ravneh upravljanja pri zagotavljanju javnih storitev (organizacijska interoperabilnost) in
    •zagotavljanje, da se oblika in pomen izmenjanih podatkov in informacij ohranita in razumeta v vseh izmenjavah med stranmi (semantična interoperabilnost).
    Optimalna interoperabilnost javnega sektorja temelji na predpostavki visoke ravni interoperabilnosti, ki omogoča učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov za zagotavljanje nemotenih javnih storitev. Zaradi nizke ravni interoperabilnosti se državljani in podjetja srečujejo z nepotrebnim upravnim bremenom, javne uprave pa imajo višje stroške. Krepitev interoperabilnosti javnega sektorja zagotavlja pomembne priložnosti za inovacije, boljše vnaprejšnje načrtovanje (npr. v kriznih razmerah) in večjo tehnološko suverenost EU. Z idealno ravnjo interoperabilnosti bi se moralo vzpostaviti jasno in stabilno okolje za razvoj raznovrstnih interoperabilnostnih rešitev.
    Akt o interoperabilni Evropi, 27.7.2023 - (COM(2022)0720.
    Interoperabilnostni okvir je dogovorjen pristop k željeni interoperabilnosti za skupno izvajanje javnih storitev. Okvir interoperabilnosti določa sklop skupnih elementov oz. izdelkov, kot so besedišče, koncepti, načela, politike, smernice, standardi, specifikacije in prakse, ki jih dogovorijo zainteresirane organizacije z namenom,  da učinkovito sodelujejo in uresničujejo skupne vizije in cilje organizacije.

    Interoperabilnostni okvir predstavlja krovni nabor politik, standardov in smernic, ki opisujejo način, za katerega so se sodelujoče organizacije dogovorile, da ga bodo uporabljale za medsebojno poslovanje. 

    Interoperabilnostni okvir, ki je bil razvit v okviru programa ISA² Evropske komisije, vključuje nabor 47 konkretnih priporočil, ki lahko pomagajo javni upravi povečati interoperabilnost. Uporaba okvirja bo zagotovila, da bodo storitve evropske javne uprave  standardizirane, avtomatizirane, racionalizirane in varne za uporabo v krajšem času in z manj truda.

    Med 47 konkretnimi priporočili EIF  so npr. priporočila, povezana z uporabo prostorskih podatkov in storitev na podlagi prostorskih podatkov in sicer ELISE - European Location Interoperability Solutions for e-Government,  Are3na ter Re3gistry, ki temeljijo na načelih in izvajanju obveznosti evropske direktive INSPIRE.
     
    Interoperabilen izdelek Interoperabilen izdelek je izdelek, ki se ga da povezati z drugim izdelkom tako, da delujeta skladno.
    Interoperabilnostne vrzeli Zaznane vrzeli na ta način predstavljajo nabor interoperabilnostnih izzivov, ki jih je potrebno rešiti tako na sistematičen kot splošen način, iz česar izhaja tudi nabor priporočil EIF.
     
    ISA2 program -
    rešitve interoperabilnosti za evropske javne uprave, podjetja in državljane
    ISA² (rešitve interoperabilnosti za evropske javne uprave, podjetja in državljane) je program porabe EU, ki podpira razvoj digitalnih rešitev, ki omogočajo javnim upravam, podjetjem in državljanom v Evropi koristi od interoperabilnih čezmejnih in medsektorskih javnih storitev.
    Z identifikacijo, ustvarjanjem in olajšanjem ponovne uporabe rešitev interoperabilnosti želi ISA2 spodbujati celostni pristop k interoperabilnosti v Evropski uniji in tako - kot ključni dejavnik - pomaga pri izvajanju različnih politik in dejavnosti Unije. ISA2 je tudi glavni instrument za izvajanje revidiranega evropskega okvira interoperabilnosti (EIF) in njegove priloge, Akcijski načrt interoperabilnosti.
    Več: https://ec.europa.eu/isa2/shaping-future-interoperability-policy_en 
    Izdelek  Izdelek = vir = sredstvo. Na področju informacijske tehnologije je izdelek razumljen kot sredstvo, ki vključuje strojno opremo, sisteme programske opreme ali informacije, ki jih vrednoti organizacija.
    Izdelki interoperabilnosti Izraz izdelki interoperabilnosti opisuje vire in sredstva, ki se uporabljajo za podporo interoperabilnosti. Izdelke uvrščamo v štiri ravni interoperabilnosti, ki so pravna, organizacijska, semantična in tehnična. Izdelki pravne interoperabilnosti se delijo na naslednje podskupine: memorandum, odločba, pogodba, pravilnik, sklep, soglasje, uredba in zakon. Izdelki organizacijske interoperabilnosti se naprej delijo na medorganizacijske dogovore (t.i.SLA), izdelke, ki oblikujejo politiko in gradijo nacionalni okvir interoperabilnosti na organizacijskem nivoju. Izdelki semantične interoperabilnosti vključujejo meta podatke o zbirkah podatkov, podatkovnih vmesnikih, semantičnih orodjih (to so: besednjaki, klasifikacijski sistemi, leksikoni, nomenklature, ontologije, slovarji, šifranti), XML shemah in entitetah. Pod tehnične izdelke interoperabilnosti sodijo naslednje podskupine izdelkov: specifikacije predstavitev podatkov in izmenjava, dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov, večkanalni dostopi, nabori znakov, skupna avtorstva, tipi datotek in foramti dokumentov, zgoščevanje datotek, integracija podatkov in vmesna oprema, XML standardi, EDI standardi, spletne storitve, arhitektura distribuiranih rešitev, storitve shranjevanja sporočil, dostop do poštnih kanalov, storitve javnih imenikov in domenskih imen, mrežne storitve. Ti izdelki so pomembni za gradnjo elektronskih storitev e-uprave ali za povezovanje informacijskih sistemov in pridobivanje podatkov iz zbirk podatkov. Viri in sredstva, ki so nepogrešljivi del upravljanja sodobnega javnega sektorja, se uporabljajo kot sprejeti, priporočeni ali obvezni.  
  • Javna uprava, institucije javne uprave Izraza javna uprava in institucije javne uprave se v strategiji razvoja elektronskega poslovanja uporabljajo za poenostavljeno in kratko poimenovanje organizacijskega obsega strategije. Omenjena izraza izključno za potrebe strategije obsegata državno upravo, pravosodne organe RS, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter določene javne zavode, sklade in agencije na ravni države (npr. ZPIZ, ZZZS, ZRSZ). Pomen izraza javna uprava je lahko v kontekstu drugih gradiv drugačen.  
  • Katalog

    Katalog je sistematični seznam z določenimi podatki. Glavni namen katalogov je, da pomagajo drugim poiskati vire, ki jih je mogoče ponovno uporabiti (na primer storitve, podatke, programsko opremo in podatkovne modele). Obstajajo različne vrste katalogov, na primer seznami storitev, knjižnice sestavnih delov programske opreme, portali odprtih podatkov, registri osnovnih registrov, katalogi metapodatkov ter katalogi standardov, specifikacij in smernic.

    Da se omogoči interoperabilnost med katalogi, so potrebni skupno dogovorjeni opisi storitev, podatkov, registrov in interoperabilnih rešitev, objavljenih v katalogi, ki so na voljo za ponovno uporabo in izmenjavo. Na primer: Specifikacija DCAT-AP, osnovno besedišče javnih storitev (Core Public Service Vocabulary) in shema metapodatkov za opis sredstev (Asset Description Metadata Schema) so primeri specifikacij, ki se uporabljajo za opis odprtih podatkov, javnih storitev in interoperabilnostnih rešitev. Na primer: GeoDCAT-AP je razširitev specifikacije DCAT-AP za opis zbirk geoprostorskih podatkov, naborov podatkovnih nizov in storitev. Zagotavlja sintakso RDF, ki je zavezujoča za skupino metapodatkovnih elementov, ki so opredeljeni v osnovnem profilu standarda ISO 19115:2003, in tistih, ki so opredeljeni v okviru direktive INSPIRE. (glej tudi opis DCAT-AP)

    Posebna vrsta kataloga je evropska kartografija interoperabilnosti (EIC) interoperabilnostnih rešitev.


    Katalog storitev oz. postopkov
    Naravna posledica nacionalnega interoperabilnostnega okvira (NIO) je oblikovanje kataloga (elektronskih) storitev ali postopkov, ki se izvajajo na nacionalnem nivoju - ko so opisani predvsem postopki, ki se izvajajo na vsebinskem nivoju vključno z navedbami institucij in povezav med sistemi.
    Katalog zbirk podatkov Zbirke podatkov so potrebne z vidika ugotavljanja potrebnih vsebin, ki so opisujejo v posameznem primeru elektronskih rešitev. Na semantičnem nivoju so opisane potrebne vsebine, ki jih je pri razvoju zbirke treba zabeležiti. Predvsem gre za izpostavljanje vsebin, ki bodo uporabljanje na skupnem nivoju tako, a bodo posamezni sistemi oziroma razvijalci sistemov enoznačno vedeli, kaj posamezna vsebina pomeni.
    Klasifikacijski sistem

    sistem za razvrščanje oziroma razporejanje vsebin glede na enake ali podobne lastnosti.

    Knjiženje Lastnost sistema, da spremjla in zapisuje dogodke sistema, tudi  niz postopkov, ki organizaciji IT omogočajo obračunavanje načina porabe finančnih sredstev
    Komunikacijska oprema

    oprema, ki omogoča komuniciranje med informacijskimi sistemi, storitvami in drugimi informacijskimi viri

    Kriteriji sprejemljivosti oziroma primernosti izdelkov - CAMSS – skupno ocenjevanje za standarde in specifikacije (ang. Common Assessment for Standards and Specifications)

    Kriteriji sprejemljivosti oziroma primernosti izdelkov, ki jih prijavitelji prijavijo v repozitorij NIO, so povzeti po kriterijih, ki jih opredeljuje CAMSS – skupno ocenjevanje za standarde in specifikacije (ang. Common Assessment for Standards and Specifications).

     V njegovem obsegu je določeno, da se vsak izdelek ocenjuje preko štirih osnovnih kriterijev:

    •Primernost (ang. suitability)
    •Potencial (ang. potential)
    •Odprtost (ang. openness)
    •Izvedba (ang. Market conditions)

    Vsak izdelek mora biti ocenjen po teh kriterijih, ki pa so glede na naravo izdelka različno pomembni. To pomeni, da se določevalci o posameznih izdelkih odločajo glede na lastne prioritete, prioritete pa morajo biti postavljene v skladu s poslovnimi potrebami sistema.

    Kriteriji primernosti CAMSS

    Standardi, ki so pripravljeni za uporabo v javnem sektorju, morajo imeti jasno nakazan poslovni namen in poslovno pomembnost za potrebe javnega sektorja. V skladu s tem so kriteriji izbire naslednji:

    Uporabnost; predvsem je treba opisati, komu je izdelek namenjen, in za katere rešitve se ga uporablja Pomembnost; določiti je treba nivo pomembnosti, ki ga izdelek igra v celotnem  sistemu predlagane uporabe Skladnost; opisati je treba stopnje doseganja ključnih vsebine, ki jih z uporabo omenjenega izdelka dosegamo, kako se bo z uporabo izdelka zagotavljalo interoperabilnost
    Kriteriji potenciala CAMSS

    Za ocenjevanje primernosti predlaganih izdelkov je treba upoštevati naslednje vsebine:

      vpliv; pri opisovanju je treba jasno izraziti tveganja in priložnosti, ki uporaba predlaganega izdelka prinaša Skalabilnost; do katere mere se izdelek lahko uporabi oziroma do katere mere izpolnjuje pričakovanja glede interoperabilnosti Razširljivost; do katere mere se predlagani izdelek lahko uporabi tudi na drugih področjih, za katera ni bil primarno namenjen Stabilnost; ali je izdelek primeren dolgoročno oziroma se vsebinsko ne bo spreminjal do te mere, da bi povzročil neskladnost sistema ter kako pogoste so predvidene menjave verzij in nadgradenj Vzdrževanje; ali je pri oblikovanju standardiziranih vsebin poskrbljeno za primeren način skrbništva vsebin na katerih temelji prijavljeni izdelek in ki omogoča stabilnost takega izdelka.
    Kriteriji odprtosti CAMSS

    Skladnost z oziroma upoštevanje odprtih standardov je ključnega pomena za pripravljanje izdelkov interoperabilnosti. Predvsem je treba uskladiti razmerja glede lastništva in omejitev, ki nastopajo pri uporabi odprtih standardov. V splošnem pri odprtih standardih morajo biti spoštovana naslednja pravila:

    Standardi morajo biti dokumentirani in javno dostopni Standardi morajo biti uporabljivi brez potrebe po finančnih, političnih ali pravnih omejitev, kar velja v vseh časovnih okvirjih uporabe Standardi morajo biti pripravljeni in vzdrževani preko odprtih forumov in z uporabo odprtega procesa (standardizacijske organizacije)
     Pri ocenjevanju primernosti bodo tako uporabljeni naslednji kriteriji:
    Dokumentiranost in javna dostopnost:
    • Odprta dokumentacija; standard mora biti temeljito dokumentiran, s popolnimi specifikacijami in javno dostopno dokumentacijo
    Neomejenost uporabe brez finančnih, političnih ali pravnih omejitev, v vseh časovnih okvirjih:
    • Odprtost pravic intelektualne lastnine; pravica uporabe mora biti podeljena vsem, ki imajo interes uporabe
    • Odprtost uporabe; vzpostavljeni morajo biti mehanizmi pregledov za potrjevanje in uporabniško ocenjevanje standardov
    • Odprtost oblike; oblike so pripravljene in dostopne vsem, ki imajo interes uporabe
    Kriteriji izvedbe CAMSS

    Priporočila standarda za posamezen izdelek se lahko podajo samo  primeru, da so primerno podprti za izvedbo. To pomeni, da njihovi dobavitelji lahko zagotovijo primeren nivo izvajanja  za večino rešitev, ki jih javni sektor zahteva. Ponudba mora biti podana po ustreznih finančnih pogojih.

    Kriteriji, ki predstavljajo razmere povezane z izvedbo so:
     Podpora:
    • Trenuten obseg razširjenosti, ki jo je zaznati preko števila uporab določenega standarda oziroma specifikacije
    • Pričakovan obseg razširjenosti, ki se ocenjuje tudi na podlagi ocenjenega potenciala uporabe
    Zrelost; vključuje opise stanja in trajanja določenega standarda ter njegovo doseganje funkcijskega  obsega rešitve, preizkušenega cikla razvoja ter ocene o uspešnosti uvajanja. Dodatna merila zrelosti se nanašajo tudi na izkazovanje stabilnosti pri menjavah tehnologij in različnih področjih uporabe. Ponovna uporaba; ali so v okviru posameznega kriterija razpoložljiva tudi dokumentacija z usmeritvami (guidelines) za vzpostavljanje oziroma informacije o preteklih uporabah, i lahko služijo kot usmeritve dobrih praks.
    Kvalificirano digitalno potrdilo Kvalificirano digitalno potrdilo imetniku omogoča njegovo zanesljivo identifikacijo, kar je v elektronskem svetu druga možnost glede na običajna sredstva identifikacije posameznika, kot so npr. osebna izkaznica, potni list ipd. Računalniški sistemi in aplikacije, ki izvajajo identifikacijo, imetnika enolično identificirajo, kar preprečuje možnost zamenjav identitete ali podobnih tehničnih zlorab.  V zanesljivem seznamu kvalificiranih ponudnikov RS so: NLB d.d., HALCOM d.d.,  Pošta Slovenije d.o.o., Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za obrambo in EIUS d.o.o..
  • Lastnik podatkov Lastnik podatkov je vedno institucija, ki jih ustvari, ne glede na to ali je organizacija zasebnega sektorja ali nevladna organizacija. Za strukturo in vsebino podatkov je vedno odgovorna organizacija, ki administrira podatke. Lastnik vseh podatkov znotraj javnega informacijskega sistema je država.
    Lastniška programska oprema programska oprema, ki se navadno proti plačilu lahko uporablja za omejeno število računalnikov/ali omejeno število uporabnikov; uporabnik ne more proučevati in/ali spreminjati notranjega delovanja programske opreme (izvorne kode)
    Lastniške specifikacije običajno pomenijo specifikacije, ki so delno ali v celoti neobjavljene ali so na voljo le pri enem prodajalcu za precejšnjo ceno in/ali pod omejevalnimi pogoji, zaradi česar sta izvajanje in uporaba proizvodov s strani tretjih oseb, ki izpolnjujejo dane specifikacije, pod nadzorom
    Leksikon knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti; slovar, zlasti enojezični
    Licenca
    Programska licenca
    Licenčni pogoji

     

    Licenca v širšem smislu razumevanja, je dovoljenje, s katerim avtor programa določi pogoje uporabe programa in njegovo razširjanje.
    Več o področju avtorskega prava in definicijah, ki se na to nanašajo, si lahko preberete tudi na spletni strani Urada za intelektualno lastnino RS: http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja/avtorska-pravica/

    Portal nacionalnega interoperabilnostnega okvira je spletno mesto, kjer slovenska javna uprava objavlja skupne elektronske rešitve in dobre prakse interoperabilnosti, tako da omogoča objavo standardov, dobrih praks in pravil, poenostavlja njihovo iskanje in način dostopa do objavljenih vsebin za ponovno uporabo.

    Študije, opravljene v imenu Evropske komisije kažejo, da se podjetja in državljani še vedno soočajo s težavami pri iskanju in ponovni uporabi informacij javnega sektorja. V okviru akcije za zboljšanje semantične interoperabilnosti v evropskih sistemih za interoperabilnost Evropske komisije za e-upravo za evropske javne uprave programa ISA je bil pripravljen standard DCAT Application Profile for data portals in Europe. V svojem sporočilu o odprtih podatkih z dne 12. decembra 2011, Evropska komisija navaja, da lahko dostopnost informacij v strojno berljivi obliki kot tudi tanka plast skupno dogovorjenih metapodatkov olajša sklicevanje in interoperabilnost, na ta način pa bistveno poveča njihovo vrednost za ponovno uporabo.
    Veliko informacij javnega sektorja, ki bi imele koristi od interoperabilnosti, je objavljen v podatkovnih bazah podatkovnih portalov. Zato bi sporazum o skupnem formatu za izmenjavo podatkov podprl izmenjavo, iskanje in ponovno uporabo teh podatkov.

    Primeri nekaterih licenc, primernih za prosto izmenjavo javnih podatkov:
    CC Zero Public Domain Dedication (http://creativecommons.org/publicdomain/zero/1.0/),
    Open Data Commons Public Domain Dedication and License (PDDL) (http://opendatacommons.org/licenses/pddl/),
    ISA Open Metadata Licence (https://joinup.ec.europa.eu/category/licence/isa-open-metadata-licence-v11),
    European Union Public Licence (EUPL) (http://joinup.ec.europa.eu/software/page/eupl)
    UK Open Government Licence (http://www.nationalarchives.gov.uk/doc/open-government-licence/version/2/).
    Francosko prosto programje - kratica CeCILL: Ce(A)C(nrs)I(NRIA)L(ogiciel)L(ibre), CeCILL - licenca združljiva z GNU GPL, različica CeCILL – B ("B", ker ima značilnosti BSD licence), različica CeCILL – C ("C", ker je zelo primerna za licenciranje komponent programske opreme) (http://www.cecill.info/licences.en.html)
    Tipi licenčnih pogojev

    Predlagani tipi licenčnih pogojev v dokumentu DCAT AP specifikacija ter v dokumentu ADMS razširjena specifikacija so takšni kot jih v osnovi definirajo interesna skupina Creative Commons (http://creativecommons.org/licenses/), CC Zero Public Domain Dedication (http://creativecommons.org/publicdomain/zero/1.0/), Open Data Commons Public Domain Dedication and License (PDDL) (http://opendatacommons.org/licenses/pddl/), ISA Open Metadata Licence (https://joinup.ec.europa.eu/category/licence/isa-open-metadata-licence-v11), European Union Public Licence (EUPL) (http://joinup.ec.europa.eu/software/page/eupl) ali odprta vladna licenca, kot je UK Open Government Licence (http://www.nationalarchives.gov.uk/doc/open-government-licence/version/2/).
    Open Data Institute (http://www.theodi.org/) bo usmeril svoje nadaljnje aktivnosti na tem področju z Open Data Rights Statement Vocabulary (http://schema.theodi.org/odrs/) in z Open Digital Rights Language (ODRL) Initiative ( http://www.w3.org/community/odrl/).

    Poleg sklicevanja na zgoraj navedene posebne oblike licenc, je opredeljena tudi razvrstitev na pogoje in omejitve, ki so povezane z določeno licenco.

    Pri objavi semantičnih izdelkov in naborov odprtih podatkov je treba izbrati tip licenčnih pogojev, ki podpira prosto izmenjavo, iskanje in ponovno uporabo teh podatkov. Pri vseh naborih odprtih izdelkov bi morala biti izbrana licenca Priznanje avtorstva (npr. CC BY).
    Pri semantičnih izdelkih  je možno poleg omenjene licence izbrati tudi licenco Brez predelav (No Derivative Works) (CC BY ND)), če dokumenta ni dovoljeno spreminjati. Vse ostale možnosti naj se izkoristi le, če je to potrebno in nujno glede na varstvo pravic, ki izvirajo iz konkretnega primera.

    Na ta način se ohranja združljivost z ostalimi podobnimi sistemi EU.
     
     

     

  • Masovni podatki pomenijo velike količine, visoke hitrosti in / ali veliko različnih informacijskih sredstev, ki zahtevajo nove oblike obdelave, da omogočajo izboljšano odločanje, odkrivanje odkritja in optimizacijo procesa (povzeta definicija podjetja Gartner).
    Medopravilnost Direktiva INSPIRE določa medopravilnost kot »možnost povezovanja zbirk prostorskih podatkov in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in okrepi dodano vrednost zbirk podatkov in storitev«.
    O uporabi termina "interoperabilnost" glej tudi: 
    https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/interoperabilnost#v
    Medorganizacijski dogovori

    Medorganizacijski dogovori so vsa skupna pravila in dogovori, ki veljajo med organizacijami državne in javne uprave glede povezovanja informacijskih sistemov, pridobivanja podatkov iz podatkovnih zbirk ter druge dogovore o načinu izvajanja in spremljanja projektov. To so okvirno:

    • Pravila medorganizacijskega sodelovanja, vključno z navedbami veljavnih predpisov, ki so podlaga za sodelovanje,
    • Pravila izvajanja razvoja informacijskih sistemov, ki jih je treba upoštevati, tudi zaradi zagotavljanja skladnosti izvajanja projektov informatizacije med organizacijami,
    • Pravne podlage za storitve/postopke predstavljajo pomemben vidik podrobnih specifikacij posamezne storitve, postopka, vsebine zbirke podatkov ter zahtev po integriranosti podatkovnih vsebin,
    • Predvideni uporabniki, ki bodo uporabljali storitve in jih mora interoperabilnostni okvir upoštevati v svojih določilih,
    Medorganizacijski dogovor je dogovor med dvema ali več organizacijami, s katerim se opredelijo medsebojna razmerja, pravice in odgovornosti.
    Memorandum o soglasju dvostranski ali večstranski pisni sporazum med dvema organizacijama, v katerem so določena številna področja in načini medsebojnega sodelovanja, pomoči ali druge podpore; natančna vrsta teh dejavnosti je odvisna od vrste obeh organizacij, domene zadevne dejavnosti in področja uporabe predvidenega sodelovanja
    Metapodatki Metapodatki so orodje za opisovanje elektronskih virov, omogočajo iskanje in organiziranje virov ter služijo pri izmenjavi podatkov med organizacijami.
    Metapodatkovna shema za opis izdelkov - ADMS ADMS - Shema metapodatkov za opis izdelkov (Asset Description Metadata Schema) - je skupni metapodatki besednjak za standardiziran opis in objavo izdelkov interoperabilnosti na spletu.
    Modul je samostojni sestavni del neke aplikacije (modernejši izraz: mikrostoritev), ki je lahko razvit in/ali uporabljen popolnoma samostojno (na primer: administracijski modul, modul za izdelavo poročil, internetni modul za objavo podatkov, modul za vpogled v lastne osebne podatke, PDF-pretvornik)
    Možnost ponovne uporabe stopnja, do katere je modul programske opreme ali kak drug delovni proizvod mogoče uporabiti v kontekstih, ki niso izvirni, predvideni ali glavni namen
  • Nacionalni okvir interoperabilnosti (NIF) Nacionalni okvir interoperabilnosti kot ga opredeli posamezna država članica EU za upravljanje nacionalnih sistemov in infrastrukture informacijske tehnologije znotraj lastne države.
    Načela interoperabilnosti Evropska načela in priporočila omogočajo vse - evropsko interoperabilnost, zlasti načela EIF so oblikovana zato, da se poveča evropska dodana vrednost projektov in lajša nadaljnje združevanje sistemov v celotni EU.

    12 načel interoperabilnosti: subsidiarnost in sorazmernost, usmerjenost k uporabnikom, vključenost in dostopnost, varnost in zasebnost, večjezičnost, poenostavitve postopkov in preglednost, ohranjanje informacij, odprtost, ponovna uporaba, tehnološka nevtralnost in prilagodljivost, uspešnost in učinkovitost.
    Načela upravljanja Načela upravljanja so osnovne predpostavke, koncepti ali propozicije, ki so bistvene za potek ukrepov upravljanja, da se dosežejo splošni cilji interoperabilnosti. Opredeliti jih je treba in zagotoviti v okviru upravljanja.
    Kot primer načel za upravljanje podjetij je na primer šest načel, ki jih določa OECD. V drugih okoliščinah so pomembna zadevna in povezana načela, kot so na primer načela interoperabilnosti (dvanajst načel), predstavljena v okviru evropske interoperabilnosti EIF.
    Načelo "Privzeto digitalno" Privzeto digitalno: javna uprava bi morala storitve zagotavljati v prvi vrsti digitalno (vključno s strojno berljivimi informacijami), šele nato prek drugih kanalov (ki pa bi bili še vedno odprti za tiste, ki do digitalnih ne želijo ali ne morejo dostopati). Poleg tega bi bilo treba javne storitve izvajati prek enotne kontaktne točke ali sistema vse na enem mestu in prek različnih kanalov.

    Načelo je vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja; kar bistveno določa, označuje celoto in elemente kakega nazora, vede; poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; Slovar SKJ; glej tudi Princip;
      
    Načelo „Samo enkrat“ javne uprave bi morale zagotoviti, da državljanom in podjetjem istega podatka javni upravi ni treba predložiti večkrat. Če je to dovoljeno in ob upoštevanju pravil glede varstva podatkov, uradi javne uprave podatek interno ponovno uporabijo, s čimer za državljane in podjetja ne nastanejo dodatna bremena. 
    Načelo "Vključevalnost in dostopnost" javne uprave bi morale oblikovati digitalne javne storitve, ki so privzeto vključujoče in zadovoljujejo različne potrebe, kot so npr. potrebe starejših in invalidov.
    Načelo "Odprtost in preglednost" javne uprave bi si morale izmenjavati informacije in podatke ter državljanom in podjetjem omogočiti dostop do nadzora in popravljanja svojih podatkov; uporabnikom bi morale omogočati spremljanje upravnih postopkov, ki jih zadevajo; odprto in dejavno bi morale sodelovati z zainteresiranimi stranmi (na primer podjetji, raziskovalci in nepridobitnimi organizacijami) pri oblikovanju in zagotavljanju storitev.
    Načelo "Privzeta čezmejnost" javne uprave bi morale dati na razpolago ustrezne digitalne javne storitve čezmejno in preprečiti nadaljnjo razdrobljenost, s čimer bi se olajšala mobilnost znotraj enotnega trga.
    Načelo "Privzeta interoperabilnost" javne storitve bi morale biti oblikovane tako, da delujejo nemoteno po vsem enotnem trgu in preko ozkih organizacijskih okvirov, pri čemer bi temeljile na prostem pretoku podatkov in digitalnih storitev v Evropski uniji.
    Načelo "Verodostojnost in varnost" z vključitvijo navedenih elementov v fazi oblikovanja bi morale vse pobude preseči le golo skladnost s pravnim okvirom o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ter varnosti IT. Ti predpogoji so pomembni za povečanje zaupanja in uvajanje digitalnih storitev.
    Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti, ki je določeno v Pogodbi o Evropski uniji, opredeljuje pogoje, podkaterimi ima Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, pri ukrepanju prednostpred državami članicami. 
    PRAVNA PODLAGA - Člen 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in protokol (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti urejata izvrševanje pristojnosti Evropske unije. Načelosubsidiarnosti varuje pravico odločanja in ukrepanja držav članic na področjih, ki ne sodijov izključno pristojnost Evropske unije, hkrati pa upravičuje posredovanje Unije, če državečlanice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak se cilji „zaradiobsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije“. Načelo je bilo v pogodbiEU vključeno tudi zato, da se izvajanje pristojnosti čim bolj približa državljanom, kar je v skladuz načelom tesne povezanosti z državljani iz člena 10(3) PEU. 
    Najboljša praksa Najboljša praksa je metoda ali tehnika, ki vedno znova kaže rezultate večje od tistih, doseženih z drugimi sredstvi. Uporablja se kot referenčno merilo.
    Namenska programska oprema Namenska programska oprema je tista programska oprema, ki je razvita za znanega naročnika po njegovih specifikacijah. Uporabno
    vrednost namenske programske opreme se lahko oceni s stroškom, ki nastane, če ta ne deluje ali deluje nepravilno.
    Nomenklatura

    sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete znanosti, stroke, delovnega področja; knjiga, delo s takim skupkom

    Nomotehnične smernice Nomotehnične smernice so splošna strokovna osnova, pripomoček in instrument za pripravo besedil osnutkov oziroma predlogov pravnih
    predpisov.
  • Observatorij nacionalnih okvirov interoperabilnosti
    (ang. NIFO - National Interoperability Framework Observatory)
    observatorij - opazovalnik
    NIFO zagotavlja informacije o nacionalnih okvirih interoperabilnosti in javnim upravam omogoča izmenjavo znanja in izkušenj s tega področja. Evropski okvir in nacionalni okviri interoperabilnosti se med seboj dopolnjujejo, zato Evropska komisija na podlagi programa ISA  podpira observatorij nacionalnih okvirov interoperabilnosti (National Interoperability Framework Observatory – NIFO).
    Obstoječi sistem izraz se na splošno nanaša na starejše sisteme, ki še vedno opravljajo bistvene funkcije ali gostijo/zagotavljajo dostop do bistvenih podatkov, vendar uporabljajo starejšo tehnologijo in povzročajo težave pri integraciji z novimi sistemi, ter za katere ponovno izvajanje velja za težavno ali drago; v ožjem pomenu pa je lahko tako opredeljen vsak sistem informacijske tehnologije katerega koli letnika, vključno z najnovejšim izvedenim sistemom, ki pa ni bil zasnovan za ponovno uporabo ali integracijo z drugimi sistemi
    Odjemalec

    1. računalniški program, ki pošilja zahteve strežniku in od njega sprejema rezultate; prim. strežnik (1) 2. računalnik, ki za svoje delo potrebuje storitve strežnika (2); prim. strežnik (2)

    Odprti podatki javnega sektorja
    ("odprta država")

    Namen odpiranja podatkov javnega sektorja je omogočiti večjo transparentnost in ponovno uporabo podatkov, preprečevanje korupcije, omogočiti privatnim podjetjem ustvarjanje novih produktov in storitev, spodbujanje gospodarske rasti.

    “Smart disclosure” omogoča dodano vrednost, kot na primer :

    - Učinek za javno upravo je izboljševanje učinkovitosti, učinkovitejši stiki z uporabniki, dvig zaupanja.

    - Državljani dobijo možnost so-ustvarjanja storitev, apps, hitrejši dostop do informacij/odgovorov, možnost boljšega sprejemanja osebnih odločitev.

    - Civilna družba, ki uporabi podatke za zaščito okolja, zaščito ranljivih skupin prebivalstva, možnost delovanja v vlogi posrednikov.

    - Širše gospodarstvo dobi dodatne priložnosti za ustvarjanje novih produktov in storitev, možnost inovacij od zunaj, profitni motiv je močnejši.

    V praksi so velike razlike med državami, pristopi, nameni in uporabo:

    - izhodišče “dostop do informacij javnega značaja”: dokumenti, na zahtevo

    - izhodišče “odprti podatki”: podatki iz baz, proaktivno/pravočasno, portali in mehanizmi
     

    Osnovni principi :

    -Razpoložljivost in dostopnost

    -podatke je možno najti (podatkovni katalogi, strojno iskanje - metapodatki)

    -podatki so dostopni (v osnovni, atomizirani, neagregirani obliki), možen je masovni download

    -podatki do objavljeni pravočasno (vrednost podatkov se s časom manjša)

    -podatke je možno kombinirati (konsistentnost, enotni ključi)

    -nizki stroški (zastonj ali minimalno)

    -Ponovna uporaba in nadaljnje širjenje

    -podatki morajo biti dostopni v elektronskem formatu

    -v strojno berljivi obliki (PDF ni strojno berljiva oblika)

    -uporaba odprtih formatov (ni potrebno nabavljati nekega specifičnega produkta)

    -uporabniki imajo pravico do ponovne brez omejitev, uporaba mora biti možna tudi v komercialne namene

    Izzivi

    -policy (zaščita, copyright), neobstoj standardov in pravilnikov

    -tehnološki (nezdružljivost podatkov med institucijami), portali, kanali

    -ekonomski (smotrnost vlaganj v OGD portale/kanale, stroški konverzije in hrambe, poslovni model zaračunavanja, vgradnja spodbud in motivacije)

    -organizacijski (odgovornost za vsebino, kvaliteto in pravočasnost; ravnotežje med avtonomijo in nadzorom, koordinirano uvajanje sprememb v povezanem sistemu; vključitev/pritegnitev širše skupnosti; prenova internih procesov v podporo OGD)

    -kulturni (povečano zanimanje in angažiranje javnosti, vključitev crowdsourcinga, premiki v miselnosti javnega sektorja

    -pravni (domet pravice do dostopa do informacij, definicije izjem, regulacija z zakonskimi in podzakonskimi akti, vgraditev določene fleksibilnosti)

    ("Open Government Data"- Odprta država ne pomeni ranljiva država)
    Odprta koda ali odkrtokodna programska oprema (OSS) deset meril, ki določa odprtokodno programsko opremo (OSS), je na voljo na spletišču, namenjenem pobudi za odprto kodo ali pregled na podobni spletni strani alternativna opredelitev proste programske opreme
    Odprti standard Odprti standard:
    • je dobro dokumentiran, celotna specifikacija je javno dostopna,
    • lahko ga prosto implementiramo brez ekonomskih, političnih ali pravnih omejitev glede implementacije in uporabe,
    • je standardiziran, vzdržuje pa ga odprta neprofitna organizacija v odprtem procesu.
    Odprtokodni observatorij in zbirka (OSOR) odprtokodni observatorij in zbirka (Open Source Observatory and Repository OSOR) za evropske javne uprave je platforma za izmenjavo informacij, izkušenj in na odprtokodni programski opremi temelječe kode za uporabo v javnih upravah
    Ohlapno povezovanje nanaša se na komunikacijo med sistemi, ki delujejo bolj ali manj neodvisno drug od drugega (asinhrono) in katerih notranja stanja niso močno medsebojno odvisna; povezovanje poteka v obliki sporočil, ki se prenašajo med zadevnimi sistemi, kar običajno poteka s pomočjo kake vmesne programske opreme ali razvrščevalnega sistema, tako da ciljni sistem obdela zahteve, kakor in kadar jih lahko; tako je mogoče, da ciljni sistem niti ni na voljo ob času zahteve, ta je preprosto določena za čakanje na poznejšo obdelavo
    Okvir interoperabilnosti Okvir interoperabilnosti je sklop načel, pravil in smernic za interoperabilnost, vzpostavljenih za izvajanje interoperabilnosti v danem institucionalnem okviru. Na primer: na evropski ravni EIF in nacionalni okviri interoperabilnosti NIF/NIO.
    Omrežni operacijski sistem

    operacijski sistem, ki omogoča delovanje in izvajanje omrežja in omrežnih storitev

    Ontologija

    Ontologije veljajo za dragocene pri razvrščanju spletnih informacij, saj prispevajo k izboljšanju interoperabilnosti – združujejo vire iz več virov. Gre za skupek načel, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa.

    Operacijski sistem

    skupek sistemskih programov, ki omogoča delovanje računalniškega sistema; prim. uporabniški program

    Organizacija

    skupina ljudi in sredstva z razporeditvijo odgovornosti, pooblastil in razmerij, kar omogoča smotrno uresničevanje usklajenih ciljev delovanja, npr. podjetje, ustanova; prim. poslovni sistem;
    Za potrebe NIO pojem „Organizacije“ tukaj pomenijo institucije javnega sektorja ali kateri koli subjekt, ki deluje v njihovem imenu, oziroma institucije ali organe EU.

    Organizacija za pripravo standardov je pooblaščena organizacija, kateri je zaupana naloga priprave standardov in specifikacij v skladu s posebnimi, strogo opredeljenimi zahtevami, postopki in pravili;
    Organizacije za pripravo standardov vključujejo:
    - priznane standardizacijske organe, npr. mednarodne standardizacijske odbore, kot je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), in tri evropske standardizacijske organizacije:Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI);
    - forume, konzorcije in pobude za standardizacijo, npr. Organizacijo za napredek strukturiranih informacijskih standardov (OASIS), Konzorcij za svetovni splet (W3C) in Projektno skupino za internetno tehnologijo (IETF).
    Organizacijska interoperabilnost Javna uprava odraža nivo organizacijske interoperabilnosti z načinom, s katerim usklajuje svoje poslovne procese, pristojnosti in pričakovanja, da doseže skupno dogovorjene in vzajemno koristne cilje.

    Enostavno prepoznavne in dostopne storitve, ki so osredotočene na uporabnika temeljijo na dobro dokumentiranih, povezanih in usklajenih poslovnih procesih.

    Vključuje:
    • usmerjanje institucionalnih ciljev,
    • prilagajanje poslovnih procesov in informacijske arhitekture, z namenom pospeševanja medsebojnega izmenjevanja informacij;
    • v ospredju so upoštevane razlike med informacijskimi sistemi in procesi posamezne organizacije, ki vstopa okolje interoperabilnosti.
    •  
    Orkestracija združevanje in zaporedno izvajanje niza transakcij, ki vključujejo uporabo drugih storitev in funkcionalnosti, v skladu s poslovnimi pravili iz enega ali več dokumentiranih poslovnih procesov s končnim ciljem izvajanja ali zagotavljanja kake druge funkcije ali storitve z dodano vrednostjo;orkestracija je tesno povezana s konceptom poteka dela;običajno vključuje izvajanje niza procesov, opisanih v standardnem jeziku, s t. i. orodjem za orkestracijo, ki se ga da konfigurirati in je zmožen izvajati vse potrebne zahteve po storitvah in usmerjati vhode in izhode procesov v skladu s pravili, opisanimi v navedenem jeziku
    Osnovne javne storitve so temeljni sestavni deli storitev, iz katerih so lahko sestavljene evropske javne storitve;vskladu s konceptualnim modelom EIF obstajajo tri temeljne vrste osnovnih javnih storitev: osnovni registri, spodbujevalci interoperabilnosti in zunanje storitve
    Osnovni registri verodostojni viri informacij pod nadzorom javne uprave.Primeri zanje so registri oseb, vozil, podjetij, licenc, številk DDV, lokacij, zgradb, cest itd.
    Osnovni registri so temelj izvajanja javnih storitev. Osnovni register je zaupanja vreden in verodostojen vir informacij, ki ga drugi lahko in morajo digitalno ponovno uporabiti, pri čemer je ena organizacija pristojna in odgovorna za zbiranje, uporabo, posodobitev in hrambo informacij. Osnovni registri so zanesljivi viri osnovnih informacij o ljudeh, družbah, vozilih, licencah, zgradbah, lokacijah in cestah. Te vrste informacij so „matični podatki“ za javne uprave in izvajanje evropskih javnih storitev. „Verodostojno“ v tem smislu pomeni, da se osnovni register šteje za „vir“ informacij, tj. kaže pravilno stanje, je posodobljen ter čim bolj kakovosten in celovit.
  • PISRS - Pravno informacijski sistem RS Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PIS) je spletišče, ki omogoča brezplačen dostop do zakonodajnih in drugih javnih dokumentov državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v Republiki Sloveniji ter dokumentov, ki jih izdajo institucije Evropske unije in Sveta Evrope.
    Pladenj je interoperabilnostna komponenta, ki omogoča standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb
    Platforma

    gl. računalniško okolje

    Platforma za sodelovanje niz posebnih storitev in zmogljivosti, namenjenih uporabi v posebni skupnosti in pri njenih interakcijah s ciljem olajšati sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Praviloma so storitve povezane s komunikacijo in vključujejo zbirko za izmenjane predmete, informacije, materiale itd. kot npr. Joinup ali   ePractice.eu, katere namen je omogočiti članom javnih uprav, ki so udeleženi pri zagotavljanju javnih storitev, da lahko izkoristijo prednosti dela, znanja in izkušenj drug drugega.
    Podatkovna zbirka vsaka zbirka podatkov, namenjena uporabi (obdelavi, shranjevanju, iskanju itd.) s strani informacijskega sistema; podatkovna zbirka praviloma vsebuje dodatne strukturne in semantične informacije o zadevnih podatkih, katerih namen je olajšati uporabo podatkov (podatkovni model, razmerja med podatkovnimi elementi, metapodatki itd.). lahko omogoča posebne funkcionalnosti, ki so tesno povezane s podatki, shranjenimi v zbirki (iskanje, indeksiranje itd.)
    Podatkovni prostori Podatkovni prostori pomenijo nemoteno digitalno območje, kjer ponudniki podatkov, uporabniki in posredniki uporabljajo enake standarde za shranjevanje in izmenjavo podatkov, tako da je na voljo velik nabor podatkov, skupaj s tehničnimi orodji in infrastrukturo, potrebno za uporabo in izmenjavo podatkov, ter ustreznimi mehanizmi upravljanja.
    Podatkovni strežnik

    strežnik na katerem je nameščena ena ali več podatkovnih baz, ki jih aplikacije uporabljajo za zbiranje podatkov.

    Podatkovni vmesniki Predstavljajo ključni komunikacijski mehanizem preko katerega se podatki prenašajo med podkovnimi zbirkami oziroma med različnimi povezanimi storitvami. S tega vidika morajo biti podatkovni vmesniki s semantičnega vidika pripravljeni tako, da so uporabljani podatki skladni, poleg tega pa morajo biti usklajeni tudi tehnološko.

    Področje e-storitev
    (glej tudi Sektor)

     

    področje e-storitev predstavlja vsebinsko zaključene sklope storitev, ki so na voljo uporabnikom (npr. storitve sociale, zdravstva idr.) Izraz področje uporabljamo na način kot je v EIF v2.0 razumljen izraz sektor.


    Ponovna uporabnost rešitev
    Ponovna uporabnost rešitev (npr. komponent programske opreme, vmesnikov za programiranje aplikacij, standardov) omogoča interoperabilnost in izboljšuje kakovost storitev, saj razširja operativno uporabo ter prihrani denar in čas. Vključuje tudi uporabo odprte kode.
    Ž
    Po naročilu narejena programska oprema
    posebna programska oprema, ki je bila razvita interno znotraj organizacije (pri EIF znotraj javne uprave) ali pa jo je za določeno organizacijo razvil izvajalec, tako da izpolnjuje posebne zahteve te organizacije; v večini primerov stroške po naročilu narejene programske opreme v celoti krije organizacija, zato ima ta kot lastnica programske opreme tudi vse pravice, povezane z nadaljnjo uporabo te opreme

    Portal NIO
    Portal NIO je spletno mesto, ki omogoča čim bolj enostavno, hitro in sledljivo vnašanje, potrjevanje in pregledovanje izdelkov interoperabilnosti.
    Konceptualni model NIO sledi 12 temeljnim načelom interoperabilnosti in vsebuje popis štirih ravni interoperabilnosti elektronskih storitev, ki so osnova za pripravo katalogov izdelkov po posameznih ravneh. Katalogi vsebujejo tudi predloge skupnih vsebin, ki se lahko uporabljajo za nadaljnji razvoj e-storitev. Namen kataloga NIO je, da javna uprava na enem mestu ponuja informacije in povezave do aktualnih interoperabilnih javnih storitev. Politika NIO izboljšuje interoperabilnost sistemov in organizacij ter prispeva k učinkovitosti in transparentnosti javnega sektorja.
    (NIO as a national single point to share and use documents on interoperability solutions for public administration)
    Poslovna pravila Poslovna pravila so postavljena na podlagi dogovorov v organizaciji. Vgrajena so v posamezne procese tako, da vplivajo na pravilen postopek izvedbe posamezne aktivnosti. Poleg poslovnih pravil, ki izhajajo iz dogovorov v organizaciji, je večji del poslovnih pravil postavljen na podlagi zakonodaje in veljavnih pravilnikov. Zaradi lažjega upravljanja so poslovna pravila ločena od ostalih komponent aplikacije.
    Poslovni proces zaporedje povezanih dejavnosti, ki ustvarja vrednost s pretvorbo vhodnih podatkov v izhodne podatke višje vrednosti.To lahko izvajajo ljudje ali sistemi IKT ali oboje
    Postopek, skrajšan postopek registriranja izdelka NIO Skrajšan postopek registriranja se uporablja predvsem za izdelke oziroma verzije izdelkov, ki bistveno ne posegajo v meta podatkovno strukturo opisa oziroma se vsebina posameznega izdelka zaradi sprememb bistveno ne spremeni (npr. dodani zapisi v šifrant).
    V kolikor se vsebina posameznega izdelka bistveno spremeni in terja ukrepanje tudi drugih uporabnikov izdelkov repozitorija (npr. sprememba strukture klasifikacije), mora biti registracija izvedena po normalnem postopku.
     
    Potek dela organiziranje kakega procesa v zaporedje nalog, ki jih opravljajo ustrezno določeni akterji, ki izpolnjujejo dane vloge, da bi proces dokončali
    Pravna interoperabilnost
    Pravna interoperabilnost pomeni, da se za izvajanje javnih storitev zagotavljajo pogoji, na podlagi katerih lahko sodelujejo tudi organizacije, ki delujejo v različnih pravnih okvirih, z različnimi politikami in strategijami. Pravna interoperabilnost zagotavljanja raven zakonsko usklajene uporabe digitalnih tehnologij ali načinov zagotavljanja javnih storitev.
     
    Zakonodaja, ki vključuje vidik pravne interoperabilnosti, ne ovira vzpostavitve evropskih javnih storitev ter hkrati zagotalja, da obstajajo jasni sporazumi o tem, kako obravnavati čezmejne razlike v zakonodaji, vključno z možnostjo sprejetja nove zakonodaje. Prvi korak k obravnavanju pravne interoperabilnosti je izvajanje „preverjanj interoperabilnosti“ s pregledovanjem veljavne zakonodaje, da se opredelijo ovire, ki onemogočajo interoperabilnost. Pri tem gre za sektorske ali geografske omejitve pri uporabi in shranjevanju podatkov, pojavljajo se različni in nejasni modeli licenciranja podatkov, preveč omejujoče obveznosti glede uporabe posebnih digitalnih tehnologij ali načinov zagotavljanja javnih storitev, nasprotujoče si zahteve glede istih ali podobnih poslovnih procesov, zastarele potrebe glede varnosti in varstva podatkov itd.
     
     Skladnost zakonodaj z vidika zagotavljanja interoperabilnosti bi bilo treba oceniti preden se zakonodaja sprejme. Presojo učinkov IKT bi bilo potrebno vključiti v redno vrednotenje uspešnosti tudi, ko se zakoni začnejo uporabljati. Ker se evropske javne storitve vse bolj zagotavljajo prek digitalnih kanalov, je treba vidik IKT v zakonodajnem postopku obravnavati čim prej.
    „Digitalno preverjanje“ zakonodaje je potrebno:
    · da se zagotovi primernost javnih storitev tako za fizični kot digitalni svet,
    · da se opredelijo morebitne ovire za digitalno izmenjavo ter
    · da se opredeli in oceni vpliv zakonodaje z vidika IKT na deležnike.
    Tako se bo olajšala tudi interoperabilnost med javnimi storitvami na nižjih ravneh (semantični in tehnični) ter povečala možnost za ponovno uporabo obstoječih rešitev IKT, s tem pa se bodo zmanjšali stroški in skrajšal čas izvajanja.
     
    Pravno veljavo vseh informacij, izmenjanih med državami članicami, bi bilo treba ohraniti čezmejno in spoštovati zakonodajo s področja varstva podatkov tako v državi izvora in državi prejemnici. Da se odpravijo morebitne razlike pri izvajanju veljavne zakonodaje so lahko potrebni tudi dodatni sporazumi.

    Usklajena zakonodaja na področju licenc in pogojev uporabe omogoča, da imajo izmenjani podatki, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov, ustrezno pravno formalno osnovo za izvajanje javnih storitev. 
     
    Predpis

    1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi
    2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; kar določa, kakšno sme, mora biti

    Predstavitev podatkov način, s katerim so podatki simbolično izraženi z dvojiškimi števkam v računalniku
    Pristop na podlagi sestavnih delov pristop k izgradnji informacijskih sistemov od arhitekture do izvajanja, pri katerem je informacijski sistem zasnovan kot zbir ali skupek sestavnih delov, ki podatke in funkcionalnosti zaobsežejo v skupinah, ki se lahko ponovno uporabijo kot sestavni deli za tvorjenje drugih javnih storitev ali informacijskih sistemov
    Program ISA² Program ISA² podpira razvoj digitalnih interoperabilnostnih rešitev, ki javnim upravam, podjetjem in državljanom v Evropi omogočajo koriščenje čezmejnih in medsektorskih javnih storitev. Do zdaj je bilo razvitih 25 rešitev, druge pa so še v razvoju. Dejavnosti v okviru programa prispevajo k izvajanju novega evropskega okvira interoperabilnosti, sprejetega marca 2017. Dokument daje javnim upravam 47 konkretnih priporočil o tem, kako vzpostaviti interoperabilne digitalne javne storitve. Države članice EU so se zavezale k izpolnjevanju vizije iz okvira, tako da so oktobra lani podpisale Talinsko izjavo o e-upravi.
    Proces vzpostavljanja evropske javne storitve dejavnosti, ki so potrebne za vzpostavitev evropske javne storitve, kar pomeni, da postane ta na voljo za uporabo
    Programska oprema

    sistemski in uporabniški programi kot del računalniškega sistema; sin. programje; npr. računalniška strojna oprema, strojna oprema

    Protokol

    dogovorjen način oziroma pravila medsebojne stike in povezave sistemov oziroma storitev

  • Računalniško okolje

    izvedba računalnika glede na vgrajeno strojno in programsko opremo, npr. Apple Macintosh; npr. konfiguracija

    Računalništvo v oblaku v skladu z definicijami ISO / IEC 17788 in NIST je paradigma, ki omogoča priročen dostop do omrežja razširljivega in elastičnega nabora fizičnih ali virtualnih virov (npr. Omrežij, strežnikov, prostora za shranjevanje, aplikacij in storitev) z možnostjo takojšnjega samopreizkusa, nudenje storitev in upravljanje na zahtevo ter sproščanje z minimalnim prizadevanjem za upravljanje ali medsebojnim delovanjem ponudnika storitev. Paradigmo računalništva v oblaku (Cloud Computing) sestavljajo ključne značilnosti, vloge in dejavnosti računalništva v oblaku, vrste oblačne zmogljivosti in kategorije oblačnih storitev, modeli za uvajanje v oblaku in vidiki prečnega prehoda v računalništvo v oblaku.
    Ravni interoperabilnosti Ravni interoperabilnosti omogočajo skrbno razvrščanje interoperabilnostnih zadev glede na to kdo in za kaj je kdo pristojen z vidika pravne, organizacijske, semantične in tehnične interoperabilnost v določenem aktualnem političnem okviru.
    Razvid

    1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem; zbirka takih podatkov
    2. pregled
    3. razvid postopkov (ang. list of proceedings)
    4. razvidnost sredstev (ang. visibility of funds)
    5. razvid institucij javnega sektorja (RIJS - pregledni seznam institucij javnega sektorja)

    Razvojno vzdrževanje Razvojno vzdrževanje so vsi posegi v namensko programsko opremo, ki so potrebni za to, da ta oprema ohranja ali povečuje uporabno vrednost.
    Register

    Osnovni registri so temelj izvajanja javnih storitev. Osnovni register je zaupanja vreden in verodostojen vir informacij, ki ga drugi lahko in morajo digitalno ponovno uporabiti, pri čemer je ena organizacija pristojna in odgovorna za zbiranje, uporabo, posodobitev in hrambo informacij. Osnovni registri so zanesljivi viri osnovnih informacij o ljudeh, družbah, vozilih, licencah, zgradbah, lokacijah in cestah. Te vrste informacij so „matični podatki“ za javne uprave in izvajanje evropskih javnih storitev. „Verodostojno“ v tem smislu pomeni, da se osnovni register šteje za „vir“ informacij, tj. kaže pravilno stanje, je posodobljen ter čim bolj kakovosten in celovit.

    1.  uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice
    2.  uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci;  knjiga, kartoteka s takim seznamom; oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam;
    3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo; seznam sploh
    4. skupek česa glede na obseg, razpon
     

    Rešitve, 
    interoperabiln(ostn)e
    skupni okviri, enotne storitve in generična orodja;
    Revizijske sledi Revizijske sledi sestavljajo vidni podatki in informacije, vključene v različne listine, zbirke, dnevnike v smislu časovnega sosledja. Preko revizijskih sledi se lahko ugotavlja identifikacija transakcije, veljavnost transakcije, pravilnost in točnost, skladnost varovanja informacij s predpisi, sledenje uporabe informacij, spremljanje zgodovine in sledljivosti sprememb in dostopov oziroma vpogledov ter sledljivost posredovanja podatkov in  obdelovanja podatkov. Vsa določila so namenjena predvsem zagotavljanju pravic v smislu osebnih in občutljivih podatkov, ki se v organizacijah zbirajo.
    Pri določanju revizijskih sledi je treba spoštovati tudi načela:
    • Lastnik podatkov je vedno institucija, ki jih ustvari, ne glede na to ali je organizacija zasebnega sektorja ali nevladna organizacija. Lastnik vseh podatkov znotraj javnega informacijskega sistema je država. Odgovornost za strukturo in vsebino podatkov tako nosi organizacija, ki administrira podatke,
    • Institucije, ki vstopajo v interoperabilnost si med seboj izmenjujejo podatke le z dovoljenjem osebe, ki jo podatki opisujejo oziroma opredeljujejo,
    • Vsaka institucija določi omejitve dostopa znotraj lastnega informacijskega sistema. Uporaba gnezdenih storitev pa je stvar dogovora med samimi institucijami oziroma protokolov o zaupanja vrednih povezavah med sistemi.
    RDF
    (Resource Description Framework)
    RDF je osnovni format za zapis podatkov na semantičnem spletu, ki je primeren za nadaljnje integracije podatkovnih shramb. Predstavlja W3C standard za predstavitev (zrcaljenje) znanja na internet kadar želimo podatke iz različnih virov povezati med sabo brez dodatnega dela, podatke ponuditi tudi drugim v nadaljnjo uporabo ali pa želimo podatke hraniti razpršeno.

    Primera specifikacij, ki se uporabljajo za opis odprtih podatkov, javnih storitev in interoperabilnostnih rešitev sta specifikacija DCAT-AP, osnovno besedišče javnih storitev (Core Public Service Vocabulary) in shema metapodatkov za opis sredstev (Asset Description Metadata Schema).  Razširitev specifikacije DCAT-AP za opis zbirk geoprostorskih podatkov, naborov podatkovnih nizov in storitev,  je specifikacija GeoDCAT-AP. Zagotavlja sintakso RDF, ki je zavezujoča za skupino metapodatkovnih elementov, ki so opredeljeni v osnovnem profilu standarda ISO 19115:2003, in tistih, ki so opredeljeni v okviru direktive INSPIRE.
  • Sektor
    (glej tudi Področje)
    Sektor pomeni področje politike, npr. carina, policija, e-zdravstvo, okolje, kmetijstvo itd.
    Semantična interoperabilnost poenotenje pomenov podatkov in informacij, ki morajo biti pri izmenjevanju predstavljene na način razumljiv aplikacijam in institucijam (ljudem). S semantičnimi definicijami je omogočena pravilna interpretacija pomenov podatkov in pojmov, potrebnih za uporabo v drugih informacijskih sistemih, za katero te vsebine niso bile primarno definirane. Na ta način je omogočena večkratna uporaba ter nadaljnja obdelava podatkov na pomensko pravilen način
    Semantični nivo interoperabilnostnega okvira 
    o    Zbirke podatkov;
    na semantičnem nivoju predstavljajo zbirke podatkov eno pomembnejših vsebin semantike. Predvsem zaradi vsebin podatkov, ki jih vsebujejo in ki jih je treba uskladiti na način, da se pomensko enaki podatki vodijo v samo eni zbirki podatkov, pri ostalih zbirkah pa se praviloma oblikujejo samo sklici na izvorne podatke.
    o    Entitete in podatki;
    entitete in podatki so vsebovani v podatkovnih zbirkah. Zaradi tega je za učinkovito semantično povezovanje podatkovnih zbirk bistvenega pomena, da se poenoti razumevanje in oblikovanje entitet oziroma podatkov, ki jih sestavljajo. Podatki morajo biti na tehničnem nivoju oblikovani tako, da so pomensko unikatni, uporabljajo pa tehnološke standarde, ki se oblikujejo na nivoju tehnične interoperabilnosti.
    Izredno pomembno je sodelovanje med nivoji tehnične in semantične interoperabilnosti, saj je v primeru določanja skupnih podatkovnih osnov nujno določanje skladnih elementov interoperabilnosti. 
    o    Podatkovni vmesniki;
    predstavljajo ključni komunikacijski mehanizem preko katerega se podatki prenašajo med podakovnimi zbirkami oziroma med različnimi povezanimi storitvami. S tega vidika morajo biti podatkovni vmesniki s semantičnega vidika pripravljeni tako, da so uporabljani podatki skladni, poleg tega pa morajo biti usklajeni tudi tehnološko. 
    o    Semantična orodja;
    predstavljajo enega pomembnejših delov semantičnega nivoja interoperabilnosti. V to skupino se vštevajo različni šifranti (centralni, lokalni v skupnem pomenu), XML sheme, klasifikacije, nomenklature, besednjaki in podobno. Ključnega pomena je zato usklajeno pripravljanje teh orodij, ki jih je treba pripravljati v sodelovanju z vsemi organi, ki se vključujejo v oblikovanje posameznega orodja na vsebinskem nivoju.
    V primeru semantičnih orodij je treba zagotavljati učinkovit način vzdrževanja vsebin ter omogočati ustrezno razpoložljivost vsem sistemom, ki so vključeni v interoperabilnost. Ključnega pomena je, da ima vsako semantično orodje svojega skrbnika, ki je odgovoren za njegovo vzdrževanje in objavo. Način vzdrževanja za zagotavljanje te razpoložljivosti lahko predstavlja centralni sistem semantičnih orodij, ki zagotavlja razpoložljivost preko spletnih vmesnikov. 
     
    Semantična sredstva interoperabilnosti podmnožica sredstev interoperabilnosti in vključujejo vse elemente semantične ravni, kot so nomenklature, tezavri, večjezični slovarji, ontologije, grafični prikazi pojmov in pravila zanje, opisi storitev, kategorije in spletne storitve
    Sistem za upravljanje baz podatkov

    sistemska rešitev (programska oprema) s katero je omogočeno oblikovanje in pripravljanje vsebine podatkovnih baz

    Sistem za upravljanje dokumentov

    programska oprema s katero je omogočeno lažje in preglednejše upravljanje z dokumenti in dokumentarnim gradivom

    Sistem za upravljanje poslovnih procesov

    sistemska rešitev (programska oprema) za oblikovanje in modeliranje poslovnih procesov, ki se navadno izvaja na grafičen način.

    Sistemi za skupinsko delo

    programska rešitev za podporo delu v skupini, ki vključuje sistem za elektronsko komuniciranje, dokumentni sistem, koledar in druge sisteme, ki pomagajo pri sodelovanju

    Skrajšan postopek objave izdelka NIO

     
    Skrajšan postopek registriranja in objave se uporablja za izdelke oziroma verzije izdelkov, ki bistveno ne posegajo v meta podatkovno strukturo opisa oziroma se vsebina posameznega izdelka zaradi sprememb bistveno ne spremeni (npr. dodani zapisi v šifrant). V kolikor se vsebina posameznega izdelka bistveno spremeni in terja ukrepanje tudi drugih uporabnikov izdelkov repozitorija (npr. sprememba strukture klasifikacije), mora biti registracija izvedena po normalnem postopku.
    Skrbništvo repozitorija NIO Skrbništvo repozitorija je naloga registratorskega organa, t.j. ministrstvo pristojno za javno upravo in informatiko, ki mora izvajati upravljanje z repozitorijem oziroma izvajanje koordiniranja okolja repozitorija. Ključnega pomena pri tem je omogočanje čim širše dostopnosti repozitorija. Različni nivoji administracije so vzpostavljeni predvsem z namenom spremljanja napredovanja posameznega izdelka in njegovega prehajanja med različnimi statusi oziroma spremljanju vmesnih statusov izdelkov, med posameznimi končnimi statusi, ki so "obvezen", "priporočen" ali/in "sprejet".
    Skrbništvo izdelkov Skrbništvo izdelkov je proces, v katerem urednik repozitorija spremlja svoj izdelek tudi potem, ko je le-ta že v enem izmed končnih statusov (Sprejet, Priporočen ali Obvezen) in je v uporabi.
    Glavna naloga skrbnika izdelka je, da:
    •    redno spremlja stanje prijavljenega izdelka,
    •    redno spremlja področje, ki ga izdelek pokriva,
    •    v primeru sprememb ali dopolnitev sproži ustrezne postopke za dopolnitev obstoječega izdelka ter ponovno obravnavo le-tega,
    •    presodi, ali je izdelek morda že zastarel in ni več primeren za uporabo.
    Ob morebitnih spremembah izdelka se obvesti vse, ki ta izdelek uporabljajo.
    Skupni okviri,
    interoperabilnostni
    so strategije, specifikacije, metodologije, smernice ter podobni pristopi in dokumente;
    Slovar

    1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene
    2. besedni zaklad:

    Spletna storitev

    (web servis) je namenski modul, ki omogoča izpostavljanje podatkov za izmenjavo podatkov med posameznimi aplikacijami oziroma informacijskimi sistemi prek spletnih protokolov (http, https), in sicer prek standardnih načinov SOAP ali REST (na primer: servisi eCRP, RPE, DMRVL
    1. informacijska storitev, ki se izvaja na spletu, npr. spletni slovar
    2. storitev, temelječa na spletnih tehnologijah in spletnih aplikacijah

    Spletne aplikacije Spletišča oz aplikacije, ki so vezane na spletno tehnologijo, imajo izhodiščno spletišče, ki vsebuje naslednje obvezne elemente:
    • navedbo lastnika oz. upravljalca
    • opis aplikacije
    • uporabniška navodila
    • navodila za namestitev na delovno postajo
    • navodila za pridobitev pravic za delo z aplikacijo z navedbo kontakta
    • kontakti za pomoč pri odpravi težav
    • vstopni link v aplikacijo ( za tem linkom lahko, če aplikacija zahteva, pride to postopka avtorizacije)
    V primeru, da je spletišče dualno in sestavljeno iz zaprtega dela, ki zahteva dostop preko protokola https in z obvezno uporabo digitalnega potrdila, morajo biti podatki iz prejšnjega odstavka dostopni preko avtorizacije po protokolu http.
    Spletni servis

    gl. Spletna storitev

    Sporazum o ravni storitve formaliziran sporazum med dvema sodelujočima subjektoma, običajno med ponudnikom storitev in uporabnikom; sporazum ima obliko pisne pogodbe, sklenjene na podlagi pogajanj. V sporazumu so praviloma opredeljeni posebni kazalniki (ključni kazalniki uspešnosti, Key Performance Indicators – KPI) za merjenje uspešnosti ponudnika storitev (ki v celoti opredeljujejo „raven storitve“) in zavezujoče obveze v obliki zastavljenih posebnih ciljev za določene KPI ter povezani ukrepi, npr. korekcijski ukrepi. Sporazum o ravni storitve lahko zajema zaveze uporabnika, da bo na primer izpolnjeval določene roke glede obveščanja, zagotavljal zmogljivosti ali druge vire, ki jih ponudnik storitve potrebuje pri zagotavljanju storitve, reševal težave ali obdelal vhodne podatke, ki jih ponudnik storitve da uporabniku.
    Splošna evropska uredba o varstvu podatkov

    Splošna uredba o varstvu podatkov se je začela uporabljati s 25. majem 2018, dve leti po tem, ko je EU sklenila opraviti obsežno reformo svojega okvira za varstvo podatkov. Uredba je nadomestila 20 let staro Direktivo 95/46/ES. Uredba je z vzpostavitvijo svetovnega standarda za varstvo osebnih podatkov okrepila notranji trg EU, kar bo koristilo tako državljanom kot podjetjem. Splošna uredba o varstvu podatkov državljanom EU omogoča večji nadzor nad osebnimi podatki in njihovo boljšo varnost tako na spletu kot drugje. Poleg tega nova pravica do prenosljivosti podatkov (ki državljanom omogoča, da svoje podatke z enega ponudnika storitev prenesejo na drugega) koristi zagonskim in manjšim podjetjem, ki z rešitvami ne ogrožajo zasebnosti potrošnikov.
    Seznam dokumentov:

    Sporazumi o interoperabilnosti pisni sporazumi o interoperabilnosti so konkretni in zavezujoči dokumenti, v katerih so natančno določene obveznosti obeh strani, ki sodelujeta prek „vmesnika“, da bi dosegli interoperabilnost
    Spremljevalni ukrepi na področju interoperabilnosti (ISA) strateški ukrepi in ukrepi za osveščanje, ukrepi v podporo upravljanju programa ISA ter ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj in izmenjavo in spodbujanjem dobrih praks.
    Središče za semantično interoperabilnost Evropa (SEMIC.EU) SEMIC.EU (Semantic Interoperability Centre Europe – središče za semantično interoperabilnost Evropa) je platforma za sodelovanje in storitev, ki jo Evropska komisija ponuja v podporo izmenjavi sredstev interoperabilnosti, ki so namenjene uporabi v javnih upravah in e-upravi
    Standard

    Standard je tehnična specifikacija za večkratno ali trajno uporabo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ, katere izpolnjevanje ni obvezno.

    Standardi in specifikacije so za interoperabilnost temeljni. Ustrezno se upravljajo s šestimi koraki:
    -    opredelitev možnih standardov in specifikacij na podlagi posebnih potreb in zahtev;
    - ocena možnih standardov in specifikacij z uporabo standardiziranih, preglednih, poštenih in  nediskriminatornih metod ;
    -    izvajanje standardov in specifikacij v skladu z načrti in praktičnimi smernicami;
    -   spremljanje skladnosti s standardi in specifikacijami;
    -   upravljanje sprememb z ustreznimi postopki;
    -   dokumentiranje standardov in specifikacij v odprtih katalogih in z uporabo standardiziranih opisov

    Storitev zaupanja Elektronska storitev, ki se praviloma opravlja za plačilo in vključuje:
    – ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti elektronskih podpisov, elektronskih žigov ali elektronskih časovnih žigov, storitev elektronske priporočene dostave in potrdil, povezanih s temi storitvami, ali
    – ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti potrdil za avtentikacijo spletišč ali
    – hrambo elektronskih podpisov, žigov ali potrdil, povezanih s temi storitvami.
    Strategija interoperabilnosti Strategija interoperabilnosti je dolgoročni načrt, ki obravnava strateške cilje interoperabilnosti. Primer je evropska strategija interoperabilnosti, ki je oblikovana za  „usmerjanje in dajanje prednosti ukrepom, ki so potrebni za izboljšanje interakcije, izmenjave in sodelovanja med evropskimi javnimi upravami prek meja in med sektorji za zagotavljanje evropskih javnih storitev“
    Strežnik

    1. računalniški program, ki sprejema in izvaja zahteve odjemalca ali več odjemalcev ter jim vrne rezultat; prim. Odjemalec
    2. računalnik, ki izvaja ta program ali več takih programov; prim. Odjemalec

    Strojna oprema

    fizični del računalniškega sistema skupaj z vhodnimi in izhodnimi napravami; sin. računalniška strojna oprema, računalniške naprave; prim. programje, programska oprema

       
  • Šifrant

    1. zbirka šifer, seznam šifer oziroma enotno definiranih pojmov
    2. seznam številčnih oznak

  • Taksonomija klasifikacija standardizirane terminologije, ki se uporablja v okviru domene znanja.Vsi elementi taksonomije so razvrščeni v skupine in strogo hierarhično kategorizirani ter običajno prikazani z drevesno strukturo.Posamezni elementi taksonomije morajo pripadati istemu semantičnemu polju, zato so vsi elementi v določeni meri semantično sorodni drugim
    Tehnična interoperabilnost Tehnični nivo interoperabilnostnega okvira zajema tiste ključne tehnične elemente, ki so potrebni za interoperabilno oblikovanje informacijskih sistemov. Na podlagi določil NIO se tako uskladijo in dogovorijo standardizirane vsebine, ki jih vsi uporabljajo v skladu s svojimi potrebami. V kolikor je treba določene vsebine dodati, morajo predlagatelji sprožiti postopek za izvedbo spremembe, ki jo skrbnik obravnava in potrjuje v skladu s postopkom. V nadaljevanju je predstavljena izhodiščna delitev predvidenih izdelkov.
    •    Arhitektura distribuiranih rešitev; v okviru teh izdelkov se opredelijo sprejemljivi arhitekturni standardi distribuiranja in povezovanja informacijskih sistemov
    •    Dostop do poštnih predalov; ker je v današnjem času na razpolago izredno veliko možnosti za uporabljanje elektronske pošte, mora biti v okviru interoperabilnosti odgovorjeno oziroma dogovorjeno tudi na vprašanja povezana z uporabo in dostopanjem do poštnih predalov
    •    Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov; določanje standardov preko katerih uporabniki dostopajo do podatkov
    •    EDI standardi;  zaradi zagotavljanja nemotene izmenjave podatkov je treba določiti tudi tehnologije in protokole standardov za izmenjevanje podatkov.
    •    Integracija podatkov in vmesna oprema; izdelki tega tipa morajo odgovoriti na vprašanja glede načina in tehnologije integracije podatkov ter uporabljene vmesne opreme
    •    Mrežne storitve; v izdelkih je treba opisati in določiti standarde oblikovanja mrežnih storitev, preko katerih bodo sistemi komunicirali med seboj 
    •    Nabori znakov; določiti je treba omejeno mnogo (praviloma samo en) standardov uporabe kodnih tabel znakovnih zapisov.
    •    Posredovanje in varnost sporočil; predvideti je treba načine in varnostne zahteve za posredovanje sporočil. Ti morajo biti oblikovani na standardizirane načine.
    •    Predstavitev podatkov in izmenjava; standardi predstavljanja podatkov in modelov za njihovo izmenjavo. Tukaj je mišljen predvsem standardiziran način, po katerem uporabniki lahko dostopijo do podatkov.
    •    Protokoli posredovanja datotek in sporočil; zaradi zagotavljanja ustreznega spremljanja in sledljivosti pri izmenjevanju datotek in sporočil ter spremljanju izmenjanih vsebin, morajo biti pripravljeni tudi izdelki s temi opisi
    •    Skupna avtorstva; določiti je treba standardne oblike skupnih avtorstev rešitev (npr. odprti standard)
    •    Spletne storitve; tovrstni izdelki morajo vsebovati nabor določil, s katerimi se jasno opredelijo načini razvoja in vzpostavljanja spletnih storitev za zagotavljanje integracije različnih delov sistemov.
    •    Storitve javnih imenikov in domenskih imen; zaradi poenostavitev uporabe in vzpostavljanja informacijskih sistemov je treba doreči načine oziroma standarde poimenovanja navedenih vsebin, s čimer se zagotovi logično obvladljiva poimenovanja.
    •    Storitve medsebojnih povezav; izdelkov morajo opredeljevati predvidene standardizirane načine za oblikovanje in vzpostavljanje povezav med sistemi
    •    Storitve shranjevanja sporočil; zaradi zagotavljanja preverjanja in pregledovanja preteklih odločitev , morajo izdelki te vrste predvideti močne oblike storitev za shranjevanje sporočil
    •    Tipi datotek in formati dokumentov; zaradi zagotavljanja nemotene izmenjave, je treba določiti omejeno število priznanih dokumentnih tipov in formatov (npr. .doc, .rtf, .pdf)
    •    Večkanalni dostopi; določanje kanalov preko katerih uporabniki lahko dostopijo do podatkov
    •    XML standardi; izdelki uporabljenih XML tehnoloških standardov morajo omogočati podporo oblikovanju XML shem na čim bolj standardiziran način za vse informacijske sisteme.
    •    Zgoščevanje datotek; določiti je treba čim bolj enovit način in uporabljena orodja za zgoščevanje datotek (npr. .zip, .rar)


    Tehnična interoperabilnost zagotavlja osnove za oblikovanje povezav med IT sistemi in programskimi sredstvi, definiranje in uporabo odprtih vmesnikov, standardov in protokolov; zajema oblikovanje vsebin na tehničnem nivoju, s katerimi se lahko določijo povezave med informacijskimi sistemi in storitvami na tehničnem nivoju, s pogojem zadostitve skupnim tehničnim standardom in priporočilom
    Tehnologija

    1. skupek postopkov o načinu pretvarjanja virov v izdelke, storitve
    2. tako znanje, opredmeteno v izdelkih, napravah


Umetna inteligenca (UI)
Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost. Koncept se nanaša na teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki lahko opravljajo naloge, kot so vizualno zaznavanje, prepoznavanje govora, odločanje in prevajanje med jeziki. ( pr. EU o UI
 
Upravljanje interoperabilnosti

(Interoperability Governance)

Upravljanje interoperabilnosti se nanaša na odločitve o okvirih interoperabilnosti, institucionalnih ureditvah, organizacijskih strukturah, vlogah in odgovornostih, politikah, sporazumih in drugih vidikih zagotavljanja in spremljanja interoperabilnosti na nacionalni ravni in na ravni EU.

Referenčni dokument:  revidirani EIF

Pri splošnem razumevanju upravljanja se upravljanje interoperabilnosti tako nanaša na zagotavljanje funkcij in podpornih ukrepov za načrtovanje, izvajanje in uporabo elementov, ki omogočajo interoperabilnost, in artefaktov na različnih ravneh interoperabilnosti. To vključuje zagotavljanje okvirov, postopkov, vodstvenih in usmerjevalnih funkcij ter podpornih instrumentov za odločanje, zlasti za uskladitev naložb s splošnimi cilji interoperabilnosti na strateški in politični ravni. Upravljanje interoperabilnosti krepi ponovno uporabo obstoječih splošnih interoperabilnostnih rešitev na operativni ravni in različnih področjih politike. Omogoča upravljanje sprememb, posodobitev podatkov ter trajnost obstoječih in na novo zahtevanih splošnih dejavnikov, ki omogočajo interoperabilnost, artefakte in podporne ukrepe. Upravljanje zajema  „niz procesov, običajev, politik, zakonov in institucij, ki vplivajo na način, kako organizacija vodi, upravlja ali nadzoruje“ - to pomeni, da ustvarja prave pogoje za oblikovanje, izvajanje storitev – na pravi način in ob pravem času. "Upravljanje interoperabilnosti se nanaša na odločitve glede okvirov interoperabilnosti, institucionalne ureditve, organizacijske strukture, vlog in pristojnosti, politike, sporazumov ter drugih vidikov zagotavljanja in spremljanja interoperabilnosti na nacionalni ravni in ravni EU. " (Vir: Evropski okvir interoperabilnost, Bruselj, 23.3.2017) Upravljanje interoperabilnosti je osnova za celovit pristop k interoperabilnosti, saj združuje vse instrumente, ki so potrebni za njeno uporabo. Za uspešno upravljanje so pomembni usklajevanje, komunikacija in spremljanje. 

Upravljanje interoperabilnosti je proces, ki opredeljuje lastništvo, definicije, razvoj, vzdrževanje, spremljanje in napredovanje standardov, protokolov, smernic in tehnologij, ki sestavljajo ostale nivoje interoperabilnostne arhitekture.

Lastništvo, opredelitev, oblikovanje, vzdrževanje, spremljanje, spodbujanje in izvajanje okvira interoperabilnosti poteka v kontekstu sodelovanja več organizacij z namenom zagotavljanja (javnih) storitev. Organizacijski vidik upravljanja vključuje vodstvo, strukture in procese s ciljem, da se zagotovi vse pogoje, ki skozi okvir interoperabilnosti podpirajo vizijo in razširjajo skupne in dogovorjene strategije in cilje.
Upravno breme stroški upravnega dela, ki ga podjetja opravijo zgolj, da bi izpolnila zakonske obveznosti
Uredniški odbor NIO Uredniški odbor nacionalnega interoperabilnostnega okvirja – NIO sestavljajo člani medresorske delovne skupine, katerih naloga je:

- izvajanje skrbništva nacionalnega interoperabilnostnega okvira;

- izobraževanje, ozaveščanje in promocija NIO;

- mednarodno povezovanje.

  pomeni ustvarjati in uporabljati poslovne procese, ki se opravljajo kot storitve
  • Varna izmenjava podatkov sestavni del konceptualnega modela za evropske javne storitve;njen cilj je zagotoviti, da so vse čezmejne izmenjave podatkov izvedene varno in nadzorovano
    Večkanalno izvajanje kanal je sredstvo, ki ga uprava uporabi za interakcijo z uporabniki in zagotavljanje storitev uporabnikom ter prek katerega uporabniki stopijo v stik z javnimi upravami z namenom pridobiti javne storitve.
    Izraz „uporabnik“ vključuje državljane, podjetja in organizacije, ki uporabljajo javne storitve.
    Niz različnih možnih „sredstev“ za elektronsko izvajanje se nenehno spreminja in trenutno vključuje uporabo spletnih tehnologij, telefonije, tiskanih medijev, osebnih stikov, aplikacij navedenih tehnologij, kot so internet, elektronska pošta, SMS, klicni centri in posebne službe, ter naprav za dostop do teh aplikacij, kot so osebni računalniki, mobilni telefoni, kioski in digitalna TV.
    Večkanalno izvajanje se nanaša na hkratno in neodvisno zagotavljanje javnih storitev prek dveh ali več takih kanalov, ki jih lahko uporabnik izbere glede na potrebe.
    Vgrajena interoperabilnost
    (Interoperability by Design)
    „Vgrajena interoperabilnost“ pomeni, da bi morale biti evropske javne storitve interoperabilne, če bi bile zasnovane ob upoštevanju določenih zahtev glede interoperabilnosti in ponovne uporabe. Konceptualni model spodbuja ponovno uporabnost kot gonilo interoperabilnosti, pri čemer priznava, da bi morale evropske javne storitve ponovno uporabiti informacije in storitve, ki že obstajajo in so lahko na voljo iz različnih virov znotraj ali zunaj organizacijskih meja javnih uprav.

    Referenčni dokument:  Revised EIF.
    Verodostojni vir informacija, ki se shrani le enkrat in velja za pravilno ter se kot taka lahko uporablja kot osnova za ponovno uporabo
    Viri informacij Viri informacij (osnovni registri, odprti podatkovni portali in drugi verodostojni viri informacij) in storitve, ki so na voljo tako znotraj upravnega sistema kot v zunanjem okolju, se lahko kot gradniki uporabijo za vzpostavitev integriranih javnih storitev. Podatki ali funkcionalnost gradnikov (viri informacij in storitve) bi morali dostopni vsem zainteresiranim uporabnikom.
    Vmesnik vmesnik je konceptualna ali fizična meja, prek katere vzajemno delujeta dva (ali več) neodvisnih pravnih sistemov, organizacij, procesov, komunikatorjev ali informacijskih sistemov oziroma kakršna koli oblika/kombinacija navedenega
    Vsebinsko področje Z vsebinskim področjem je mišljeno določeno družbeno področje, na katerem izvajajo svoje naloge institucije javne uprave na državni in krajevni ravni. Na določenem vsebinskem področju izvajajo svoje naloge različni organi na državni in krajevni ravni.
  • Zaledni sistem

    procesi, ki potekajo v ozadju in uporabniku niso neposredno vidni; prim. strežba, zunanje poslovanje, zunanje poslovanje

    Zapis

    predpisana zgradba datoteke, ki jo zna zapisati, prebrati en uporabniški program ali več uporabniških programov; sin. oblika; dokument(-i), ki jih oseba ali organizacija pripravi ali prejme v teku poslovanja in jih obdrži (glej specifikacije MOREQ);
    opomba: zapis lahko vključuje enega ali več dokumentov (kadar dokument vsebuje dodatke) in je lahko na katerem koli mediju v katerem koli formatu; poleg vsebine dokumenta(-ov) mora zapis vključevati sobesedilne informacije in po potrebi strukturne informacije (informacije, ki opisujejo sestavne dele zapisa); ključna značilnost zapisa je, da ga ni mogoče spremeniti

    Zbirka podatkov

    urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov; sin. baza podatkov, podatkovna baza, podatkovna zbirka.

    Na semantičnem nivoju predstavljajo zbirke podatkov eno pomembnejših vsebin semantike. Vsebine podatkov se usklajujejo tako, da se pomensko enaki podatki vodijo v samo eni zbirki podatkov, pri ostalih zbirkah pa se praviloma oblikujejo samo sklici na izvorne podatke.

    Združene javne storitve generična besedna zveza, ki se uporablja pri konceptualnem modelu EIF za javne storitve in se nanaša na niz osnovnih javnih storitev z varnim in nadzorovanim dostopom, preden se te združijo in nato zagotavljajo končnim uporabnikom kot celota

 

Poleg slovarja izrazov NIO definira tudi Slovar standardov, v katerem so zajeti vsi sprejeti standardi, vključeni v Portal NIO in priznani na določeni ravni, skladno z definicijo standarda po direktivi 98/34/ES.

Standard je tehnična specifikacija za večkratno ali trajno uporabo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:
- mednarodni standard: standard, ki ga sprejme mednarodna standardizacijska organizacija in je na voljo javnosti,
- evropski standard: standard, ki ga sprejme evropski standardizacijski organ in je na voljo javnosti (glej npr. ictstandardisation.eu),
- nacionalni standard: standard, ki ga sprejme nacionalni standardizacijski organ in je na voljo javnosti;

V nadaljevanju je predlagan prvi nabor standardov, ki so že vključeni v predloge izdelkov NIO.

ISO 10646-1:2000

Nabor znakov

ISO 19005-1:2005 Format
ISO 3166-1: 2006 Seznam

 

Izhodišča za nadaljnjo obravnavo na področju interoperabilnosti: navedeni standardi so le začetni nabor poimenskih standardov, ki se uporabljajo pri interoperabilnosti. Tokom skrbništva se bo dotični seznam dopolnjeval in širil v skladu s prijavljanjem izdelkov v repozitorij.