Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
 

DIGITALNA TRANSFORMACIJA IN VIZIJA REFERENČNOSTI SLOVENIJE
Vsesplošna digitalizacija našega poslovnega in vsakdanjega življenjskega okolja, skokovit porast masovnih podatkov, tako imenovani »internet stvari«, ko vse več naprav, ki nas obkrožajo, komunicira med sabo in spremenjeni modeli poslovanja pred nas postavljajo izjemne izzive, ki jih ne moremo razumeti drugače, kot začetek nove korenite spremembe vseh poslovnih in družbenih sistemov.


 


      

 
KORISTNE POVEZAVE

NAČELO »SAMO ENKRAT«(ONCE ONLY PRINCIPLE) V KONKRETNIH PROJEKTIH
 
ENOTNA POSLOVNA TOČKA, E-VEM, SLOVENIA BUSINESS POINT
 
Slovenija je prepoznala pomen in prednosti načela »samo enkrat«, po katerem državljani, organizacije in podjetja podatke posredujejo javnim organom samo enkrat. Projekt Enotna poslovna točka (EPT) poslovnim subjektom na enostaven in pregleden način preko poslovnega portala e-VEM nudi vse potrebne informacije, tudi v prihodnje pa ga bomo nadgradili, da bo še bolj učinkovito zagotavljal prenovljene elektronske postopke za poslovanje z državo, kot tudi podporo enostavnim obveznim poročanjem, s čimer naj bi prihranili vsaj 10 milijonov evrov na leto.
 
V okviru tega koncepta že uspešno deluje obstoječi poslovni portal e-VEM, kjer lahko podjetja in podjetniki opravijo elektronske storitve, ki so povezane z ustanovitvijo podjetja in nekatere druge, po zakonu obvezne in najpogostejše postopke, ki jih poslovni subjekt opravi ob ustanovitvi podjetja ali po njej. E-VEM že danes ni več namenjen samo samostojnim podjetnikom in podjetjem. Krog uporabnikov portala se širi, saj poleg poslovnih subjektov nekatere storitve e-VEM (prijava v obvezna socialna zavarovanja, prijava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prijava prostega delovnega mesta) koristijo tudi ustanove javne uprave.
 
V zadnji fazi je dokončanje poslovnega portala Slovenia Business Point, ki je predvsem tujim podjetnikom že na voljo, od leta 2017 pa bo omogočal izvedbo vseh čezmejnih elektronskih postopkov in ustanovitev podjetja v Sloveniji iz tujine.
 
STOP BIROKRACIJI
 
Enotna zbirka ukrepov za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja na spletnem portalu STOP birokraciji nudi uporabniku na enem mestu pregled vseh ukrepov in nadzor nad realizacijo ukrepov za boljše poslovno okolje ter pregled nad prihranki občin v Sloveniji. Vlada RS stalno preverja potek izvajanja ukrepov ter podatke v Enotni zbirki ukrepov sproti posodablja.
 
MOPED
 
S ciljem  izboljšanja procesa sprejemanja predpisov in presoje posledic tega predpisa na različnih področjih že v fazi priprave, je pripravljena aplikacija MOPED (modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov). V njenem okviru se bodo pripravljali vsi dokumenti v zakonodajnem postopku, saj bo od junija 2016 uporaba tega orodja obvezna za vse resorje. Gre predvsem za presojo učinkov predpisov na gospodarstvo (t. i. MSP test za mala in srednja podjetja), v prihodnje pa bo ta nadgrajena tudi s presojo učinkov predpisov na državljane, okolje itd.
 
E-UPRAVA
 
Temeljito prenovljen državni portal e-Uprava je bil vzpostavljen konec leta 2015. Portal državljanom po konceptu življenjskih dogodkov ponuja 250 najbolj pogosto uporabljenih elektronskih storitev, ki so povezane z več kot 30 bazami podatkov. Poleg oddaje elektronskih vlog državljanom omogoča tudi vpogled v status reševanja oddanih vlog in vpogled v njihove osebne podatke, ki so shranjeni v državnih evidencah podatkov. Posebna pozornost pri prenovi portala je bila namenjena ljudem s posebnimi potrebami in tistim, ki prisegajo na mobilnost.

OPSI - portal Odprti podatki Slovenije

OPSI, ki je vzpostavljen na podlagi EU Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),  predstavlja enotno nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor t.j. objavo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih formatih. Kolikor je določena zbirka v odprtih formatih že objavljena na drugem spletnem mestu, je na portalu OPSI navedena spletna povezava na takšno spletno mesto.
 
NAČELO »NAJPREJ DIGITALNO« (DIGITAL BY DEFAULT)
 
E-JAVNO NAROČANJE
 
Gre za enega ključnih projektov načela »najprej digitalno«. Omogoča večjo preglednost postopkov javnih naročil in možnost za ponovno uporabo in analizo osnovnih podatkov. Popoln prehod na e-javna naročila za vse uporabnike Vlada RS načrtuje v januarju 2018, kar bo  omogočilo 20 milijonov evrov prihrankov letno.
 
Spodbudni so rezultati pri skupnih javnih naročilih, trenutno predvsem v zdravstvenem sektorju. V letu 2016 Vlada RS načrtuje 17 tovrstnih naročil, kar pomeni povečanje za več 30% v primerjavi z lanskim letom.
 
Z e-dražbami in e-obratnimi dražbami, katerih uporaba je obvezna od februarja 2016 dalje za vse organe državne uprave, je že dosežena znatna stroškovna učinkovitost (7% prihranki), Vlada RS pa spodbuja tudi občine k uporabi obeh orodij.
 
E-RAČUNI
 
E-Računi so v poslovanju z organi javne uprave obvezni od januarja 2015 dalje in v celoti zagotavljajo elektronske postopke za prejete račune.
 
ENOTNI DIGITALNI PORTAL (SINGLE DIGITAL GATEWAY)
 
GOV.SI
 
Vlada RS veliko pozornost namenja jasni in učinkoviti komunikaciji z državljani. Informacije jim želi ponuditi transparentno, strnjeno in razumljivo in enostavno dostopno. Za državljane, tujce, nevladne organizacije, poslovne subjekte in javno upravo zato že vzpostavlja enotno državno spletno točko in razvija digitalni portal GOV.SI, v katerega bo postopno vključenih več kot 270 trenutno obstoječih spletnih strani in portalov vseh organov državne uprave. Vsebinska struktura bo izhajala iz življenjskih dogodkov uporabnika oziroma področij, ki so enaka uporabnikovim potrebam.
 
V okviru Enotne uredniške politike državnih spletnih mest je tako že oblikovan nov koncept urednikovanja državnih spletnih vsebin, s čimer bo v prihodnje zagotovljena večja kakovost informacij in preprečeno njihovo podvajanje.
 
ENOTNI KONTAKTNI CENTER
 
Enotni kontaktni center (EKC) je sistem pomoči uporabnikom storitev državne uprave. Gre za neposredno dvosmerno komunikacijo med uporabniki/državljani in državo preko telefona in e-povezave. To pomeni, da država preko EKC sprejema in rešuje težave uporabnikov, jim zagotavlja kakovostne informacije in sprejema njihove pobude ter predloge za izboljšanje poslovanja, nato pa se nanje odziva s povratnimi informacijami.
 
INTEROPERABILNOST, TRANSPARENTNOST IN PONOVNA UPORABA PODATKOV
 
NIO PORTAL
 
Portal Nacionalnega Interoperabilnostnega Okvira – NIO je namenjen izmenjavi interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja - izmenjavi rešitev, aplikacij in gradnikov med organi javnega sektorja. Portal na enem mestu povezuje katalog elektronskih storitev in vzpostavlja centralno točko kjer spodbuja dobre prakse in ponovno uporabo skupnih in zanimivih rešitev. 
 

 
ERAR, STATIST
 
Spletna storitev Erar omogoča javnosti vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države in občin ter v podatke pravnih oseb zasebnega prava, s čimer je omogočena transparentnost delovanja države in omejevanje korupcijskih tveganj.
 
Nova spletna aplikacija Statist je na voljo širši javnosti in zagotavlja celovito in posodobljeno objavo pogodb (javnih naročil) od leta 2013 dalje. Uporabnik tako z vpogledom v aplikaciji Statist (sklenjene pogodbe) in Erar (realizirane pogodbe) pridobi celovit in transparenten vpogled v področje javnih naročil.
 
CENTRALNI GRADNIKI
 
Razvijamo centralne gradnike za zagotavljanje horizontalnih storitev, ki bodo na voljo različnim nosilcem informacijskih sistemov. Trenutno so v razvoju storitve za upravljanje z identitetami,  t. i. storitve zaupanja, kot so e-avtentikacija, e-podpis in e-vročanje. Vzpostavljen centralni avtentikacijski sistem (SI-CAS) ponuja možnost preverjanja elektronske identitete na enem mestu in je bil že uspešno integriran v državni portal e-Uprava.
 
VEČNAMENSKI GRADNIKI ZA ELEKTRONSKO PRIDOBIVANJE PODATKOV
 
Primer dobre prakse so večnamenski gradniki za elektronsko pridobivanje podatkov (Pladenj, IO-modul, Asinhroni modul, Varnostna shema) in gradnik za elektronsko pošiljanje velikih datotek SOVD. Ti gradniki so bili sicer primarno razviti za potrebe e-Sociale, vendar se kot skupne gradniki uporabljajo tudi v drugih informacijskih sistemih, ki tudi potrebujejo take funkcionalnosti. Gradniki delujejo zelo stabilno, zanesljivo in z visoko stopnjo avtomatizacije; v praksi za potrebe e-Sociale vsak dan pridobijo premoženjsko stanje za 10.000-30.000 oseb, iz več kot 50 podatkovnih virov v javni upravi in tudi izven (npr. banke).
 
Številne javne institucije danes že pridobivajo podatke preko gradnikov (npr. : MDDSZ, MIZŠ,  Državno tožilstvo, Državno pravobranilstvo, MKGP, URSIKS, MJU idr.)
 
DRŽAVNI RAČUNALNIŠKI OBLAK
 
Državni računalniški oblak (DRO) je bil vzpostavljen decembra 2015. DRO vzpostavlja računalniško infrastrukturo za direktne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev. V prihodnjih letih bosta vzpostavljena še hibridni oblak, ki bo ponujal rešitve javnemu sektorju in inovativno – razvojni oblak kot razvojna platforma za izobraževalne ustanove in zagonska podjetja.
 
TRODELNOST DRO

  1. Državni računalniški oblak (DRO)

 
Predstavlja računalniško infrastrukturo, ki je v lasti in upravljanju države. Na tej infrastrukturi se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO omogoča vsem državnim institucijam (neposrednim proračunskim uporabnikom), da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje.

  1. Hibridni računalniški oblak (HRO)

 
Je računalniška infrastruktura, ki bo pripravljena v skladu s priporočili in standardi države, izvajala pa bo tudi inšpekcije nadzore glede varnosti in skladnosti delovanja. Ta oblak bo zagotavljal komercialni ponudnik, podatki pa ne bodo zapuščali Slovenije. Po pravilu bodo uporabo storitev uporabniki plačevali sami (posredni proračunski uporabniki, občine, zavodi, agencije). Storitve ali programsko opremo, ki jo uporabljajo državne institucije, pa lahko predajo v uporabo tudi širše v javni sektor.

  1. Inovativni razvojni oblak (IRO)

 
Gre za računalniško tehnologijo z uporabo konceptov računalništva v oblaku namenjeno za razvoj novih aplikacij in sistemov z uporabo odprtih podatkov in odprtih standardov. IRO bodo lahko uporabljali prejemniki državnih subvencij in pomoči (RRI), mala in srednja ter start-up podjetja, ki bodi morala tako evidentirati svoje rezultate (izdelke) na enem mestu. Razvijalce se bo motiviralo in usposabljalo v smeri univerzalnih rešitev, ki bodo uporabne tako v regiji kot tudi v EU. Model bo ponujen tudi EU in v regiji (gostovanje, platforma). Slovenska platforma računalnikov v oblaku lahko pomeni pilotno platformo za celotno regijo in EU.
 
Projekt »Državni računalniški oblak« odmeva tudi preko slovenskih meja. Zanj so zanimanje izkazale nekatere države Evropske unije in Kitajska.
 
MASOVNI PODATKI (BIG DATA)
 
Konkurenčnost v sedanjem poslovnem svetu je vedno manj odvisna izključno od kvalitete proizvoda oziroma storitve. Novi prebojni uspehi na trgu temeljijo na inovativnih poslovnih modelih, ki so vedno bolj odvisni od uporabe masovnih podatkov in povezovanja različnih deležnikov v okolju, med katerimi še pred kratkim nismo prepoznavali skupnih interesov.
 
Za razvoj takih poslovnih modelov, iskanje novih inovativnih povezav med sektorji, panogami, med državo in zasebnim sektorjem je ključna odprtost podatkov, njihova dostopnost, urejenost in mehanizmi za njihovo analizo ter ponovno uporabo.
 
Največji hotelir na svetu (AirBnB), nima v lasti niti enega hotela, največji knjigarnar na svetu (Amazon), ni tiskal niti ene knjige, največja družabna skupnost (Facebook), ni organizirala niti enega družabnega srečanja, največji posrednik kratkih sporočil (twitter), ni poslal niti enega telegrama, največji enciklopedist na svetu (Wikipedia) ni izdal niti ene enciklopedije in največji prevoznik (Uber) nima v lasti niti enega avtomobila. Našteli smo samo pet najbolj izpostavljenih primerov, s katerimi se srečujemo vsak dan in jih sprejemamo, ker nam omogočajo, da se vključujemo v sodobni način življenja, z občutkom sodelovanja v realnem času.
 
Razvoj platforme za inovativno obdelavo in simulacijo med masovnimi podatki (Big Data) ima temeljno osnovo v infrastrukturi Državnega računalniškega oblaka (DRO). DRO infrastruktura je uspešno prestala preizkus ob migraciji carinskih sistemov, saj se je njegov koncept v okolju evropskih carin izkazal kot eden izmed najbolj sodobnih, zmogljivih in zanesljivih.
 
Poleg DRO infrastrukture, ki predstavlja eno od predhodnih pogojenosti za vzpostavitev platforme za obdelavo masovnih podatkov, razvijamo koncepte tako imenovanega podatkovnega zemljevida, podatkovnega repozitorija ter podatkovnega slovarja, s katerimi, na inovativen način, poenostavljamo vpeljavo konceptov poslovne inteligence in konceptov obdelave masovnih podatkov. Koncepti bodo prilagojeni za uporabo na različnih sektorskih področjih.
 
Z razvojem vzorčne aplikacije vzpostavljamo platformo za simulacijo postopkov in obdelave podatkov v realnem času. Značilnost slednje platforme  je tudi, da omogoča vključitev podatkov tako imenovanega koncepta interneta stvari na inovativen način, ki, zahvaljujoč shemi e-Dokumentov, vključuje poljubne internetne vire (tako podatkov kot tudi dokumentov).
 
Področje IOT (Internet of Things) je hitro rastoča industrijska panoga, tesno povezana z obdelavo masovnih podatkov v realnem času (najbolj znan primer uporabe v pametnih mestih). Rezultati razvoja tega področja so nam prinesli učinkovita orodja, za obdelavo hitro spreminjajočih se podatkov ob hkratnem velikem obsegu (Big Data) prilagojenem za okolje oblačnega računalništva. Navedeno predstavlja dodatne pogojenosti, ki nam omogočajo dosego inovativnih rešitev, razvitih v sinergiji s troedinim konceptom strategije razvoja oblačnega računalništva.
 

 Evropske interoperabilnostne rešitve, ki so bile razvite v okviru ISA programa:
 

VocBench3

A multilingual platform for collaborative thesaurus management


IMM

Interoperability Maturity Model

CIRCABC

Communication and Information Resource Centre for Administrations, Businesses and Citizens

Open e-Prior

An e-Procurement system for Public Administrations

European Single Procurement Document (ESPD)

A single tool facilitating participation in public procurement across the EU

Joinup

A platform facilitating the sharing and reuse of IT solutions developed for public administrations

Core vocabularies

Metadata standards

LEOS

A tool facilitating the editing of legislative texts

OCS for ECIs

Online Collection Software to support European Citizens' Initiatives

Open e-TrustEx

A secure document exchange platform

Common Public Service Vocabulary Application Profile (CPSV-AP)

A common data model for key business events and public services.

e-Certis

A tool for mapping certificates necessary in public procurement 

EUSurvey

A tool for creating, managing and analysing online surveys and public consultations

Asset Description Metadata Schema (ADMS)

Metadata standard

TESTA

A data communication network service, operated by the European Commission

DCAT Application Profile for data portals in Europe

Metadata standard

Open PM²

Open Project Management Methodology

Re3gistry

A tool to manage and share reference codes

CAMSS

Common assessment method for standards and specifications

NIFO

The National Interoperability Framework Observatory

 


 


Portal DZ - Sodelovanje z EU - Prejeti dokumenti

UPORABNI IZRAZI / KRATICE
CV - Core Vocabulary
DdD – Digital by Default, Privzeto digitalno
IoP – interoperabilnost
OOP – Only Once Principle
ISA - Interoperability Solutions for European Public Administration
NIF -  National Interoperability Framework,  Nacionalni Interoperabilnostni Okvir  - NIO
 

Državljani in podjetja upravičeno pričakujejo učinkovite javne storitve po vsej Evropi, da bodo imeli pogoje za  lažje poslovanje in vsakdanje življenje nasploh.
 
Države članice v okviru Digitalne Agende, ki je del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, usmerjajo svoje strategije in akcijske načrte v tiste projekte, ki so usmerjeni v interoperabilno, mobilno in storitveno orientirano javno upravo. Za bolj uspešno in učinkovito elektronsko čezmejno medsebojno sodelovanje, ima ISA - program evropske komisije za spodbujanje interoperabilnosti evropskih javnih storitev, proračun v višini 164,1 milijona evrov.

ISA Interoperability Solutions for European Public Administration - Towards a closer alignment of interoperability frameworks across Europe
Joinup Community of European Semantic Asset Repository -  NIO -  The Slovenian National Interoperability Framework and Open Data Portal
STORK_Secure idenTity acrOss boRders linKed
COBIT_Control Objectives for Information and related Technology

OSI - Open Source Initiative
 

Veliko odgovorov najdete tudi na Joinup - platformi za spodbujanje evropske semantične interoperabilnosti
in na European Union Open Data Portal - evropskem portalu odprtih podatkov.

 

Digital Agenda for Europe: Public Sector Information

Digital Agenda for Europe: Open Data Portals
ISA Deliverable: Process and Methodology for Developing Core Vocabularies
European Interoperability Framework 2.0
Open Data Support Community
Case Study - XRepository semantic asset repositor
opendatasupport.eu: Slovenian opendata portal NIO
 

Druge zanimive povezave in vsebine, priporočila in rešitve:

OECD

OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding
Priporočila OECD glede strategij digitalnega upravljanja


Uvajanje standardov na področju upravljanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom

Uvajanje standardov_predstavitev Arhiv RS

Skupnost razvijalcev na projektu
opendata.si,
so v dokumentu s smernicami za objavo odprtih podatkov, na podlagi izkušenj in dobrih praks pripravili koristna napotila pri pripravi podatkov.

Izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil v RS

Overitelj digitalnih potrdil SIGEN-CA (le za institucije javne uprave)
Nova Ljubljanska Banka
Cerifikatska agencija Pošte Slovenije
Overitelj digitalnih potrdil SIGOV-CA (le za institucije javne uprave)
Certifikatna agencija HALCOM CA FO  

Interoperabilnostni okviri

Brazil – Interoperability Framework
Denmark – Interoperability Framework
European Union – European Interoperability Framework
New Zealand E-government Interoperability Framework

Iz drugih zornih kotov:

Baseline Audits

India - Federal Government’s eGovernment Assessment Framework

Federated Architecture

Government of Canada Federated Architecture Program
Danish Government White Paper on Enterprise Architecture

Open Source Software

Open Source Initiative (OSI)
Government of Canada OSS resources

UNDP-APDIP - Open Regional Dialogue on Internet Governance (ORDIG)
 

Odprti standardi

Norveška - The Sharing Bazaar
USA, NIEM - National Information Excange Model
Denmark’s XML Project
Netherlands Programme for Open Standards and OSS in Government
State of Massachusetts, USA – Open Standards Policy
United Kingdom – Technical standards for e-Government strategy

Estonia - Semantic descriptions published at RIHA
EU COUNTRIES HTML EXPORT
Odprti formati

In povezave do:

DRŽAVNE INSTITUCIJE  

Državni zbor Republike Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Računsko sodišče Republike Slovenije
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Vrhovno državno tožilstvo
Portal upravnih enot
Državni svet
Skupnost centrov za socialno delo

Ministrstva
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za zunanje zadeve
Ministrstvo za pravosodje
Ministrstvo za obrambo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za gospodarstvo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Ministrstvo za promet
Ministrstvo za šolstvo in šport
Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za javno upravo

Uradi & zavodi
Urad za verske skupnosti
Urad za narodnosti
Urad za enake možnosti
Urad RS za mladino
Urad vlade za informiranje

Povezave razne
Vlada RS
Portal EU
Tehnološka agencija Slovenije
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
SID Banka
Portal javnih naročil
Banka Slovenije
Evropska centralna banka (ECB)
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Statistični urad RS
Evropski statistični urad (Eurostat)
Gospodarska zbornica Slovenije  
 
“For each dollar spent on applications, roughly $5-$9 is spent on integration, accounting for roughly 40% of IT budgets” – Deutsche Bank Securities (February 2005)

“Over 40% of the cost of integration today is spent in application-specific code to manually reconcile and validate the inconsistent data exchanged between disparate applications, resulting in a tight coupling of systems” – Progress (February 2008)

Program for Large Network Analysis - PAJEK