Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Priporočila EU
za oblikovanje nacionalnega interoperabilnostnega okvira 

            

          

                                                      

 

 

DIGITALNA AGENDA -> EvropskI interoperabilnostnI okvir


Številne javne uprave so že razvile okvire, ki obravnavajo vprašanja interoperabilnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ali jih razvijajo. Področje uporabe teh okvirov je omejeno na jurisdikcije, v okviru katerih so bili razviti. Vendar morajo biti evropske javne uprave pripravljene sodelovati pri zagotavljanju evropskih javnih storitev, da izpolnijo potrebe podjetij in državljanov.

Pomembno je, da so okviri interoperabilnosti, ki jih uporabljajo javne uprave – nacionalni (NIF/ v nadaljevanju NIO) in evropski (EIF) –  usklajeni glede tega, kako doseči interoperabilnost, da se lahko države članice dogovorijo glede dejanskega izvajanja priporočil EIF pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev.

Po svoji naravi so NIO navadno natančnejši in vsebujejo več predpisov kot EIF, ki deluje na abstraktnejši ravni kot neke vrste „meta-okvir“ ter v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam ne nalaga specifičnih izbir ali obveznosti.

V skladu z evropsko pogodbo načelo sorazmernosti je cilj ukrepanja EU zgolj to, kar je potrebno za doseganje dogovorjenih ciljev skupne politike, da pušča kar največ možne svobode državam članicam.

 

Priporočilo 1 .             
Javne uprave morajo svoje okvire interoperabilnosti uskladiti z evropskim okvirom interoperabilnosti, da upoštevajo evropsko razsežnost opravljanja javnih storitev.

 

Ker se EIF in NIO v poslanstvu in ciljih dopolnjujejo, Evropska komisija podpira observatorij nacionalnih okvirov interoperabilnosti (NIFO), katerega glavni cilj je zagotavljati informacije o nacionalnih okvirih interoperabilnosti, da se javnim upravam omogoči izmenjava izkušenj in znanja.

 
 Načelo subsidiarnosti ne velja le za EU v odnosu do držav članic, ampak v nekaterih primerih tudi znotraj samih držav članic na zvezni/nacionalni ravni ali drugih ravneh (npr. regionalni, pokrajinski, okrožni in občinski).

Evropski okvir interoperabilnosti (v nadaljevanju EIF) določa skupni pristop za javne uprave v EU ter uvaja vodilna načela, ki bodo omogočila pristno sodelovanje med javnimi upravami ter hkrati spodbujala modernizacijo in racionalizacijo njihovih sistemov. Cilj EIF je, da javne uprave na stroškovno učinkovit način povečajo svoje zmožnosti zagotavljanja visokokakovostnih javnih storitev.
  •  
    pomeni osredotočenost na dostop do uporabniku prijaznih storitev na varen in prožen način, ki omogoča personalizacijo in spoštovanje uporabnikove zasebnosti. Pri tem npr. večkanalno izvajanje storitev omogoči uporabnikom dostop do storitev na kakršen koli način, od kjer koli in kadar koli, dostop do enotne kontaktne točke pa za uporabnika pomeni poenostavitev celo v primerih kadar mora sodelovati več uprav, da bi opravile neko storitev. Načelo uporabnikom prijazne storitve zagotavlja, da so uporabniki zavezani zagotoviti le tiste informacije, ki so nujno potrebne za pridobitev javne storitve, s tem da bodo vse informacije upravam predložili samo enkrat.

     

  •  

Uporaba IKT mora ustvariti enake priložnosti za vse državljane in podjetja, omogočati jim mora celovite storitve, ki so javno dostopne brez kakršne koli diskriminacije. Da se omogočajo tudi evropske javne storitve, je evropski interoperabilnostni okvir

doc EIF (651 KB)
oblikoval posamezna priporočila državam članicam, da jih implementirajo v svoj okvir.

 

Priporočilo 2.             
Javne uprave morajo zagotoviti, da so javne storitve dostopne vsem državljanom, vključno z invalidnimi osebami in starejšimi, kot določajo specifikacije za e-dostopnost, ki so splošno priznane na evropski in mednarodni ravni.


 

 

Storitve javne uprave se morajo izvajati tako, da je uporabnikom zagotovljena varnost in zasebnost.


Priporočilo 3.     
Javne uprave morajo upoštevati specifične potrebe posamezne evropske javne storitve v okviru skupne varnostne politike in politike glede zasebnosti.

 

 


Priporočilo 4.     
Javne uprave morajo pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev uporabljati informacijske sisteme in tehnične strukture, ki omogočajo večjezičnost.

 

Evropska komisija je januarja 2007 predlagala zmanjšanje upravne obremenitve za podjetja za 25 % do leta 2012 predvsem za omogočanje pogojev pri pripravi evropskih javnih storitev, ki se pri nas uspešno odvija v okviru StopBirokraciji.si. Podjetja zbirajo velike količine informacij, pogosto zgolj zaradi pravnih obveznosti, od česar nimajo nobenih neposrednih koristi, prav tako to ni potrebno za doseganje ciljev zakonodaje, ki določa te obveznosti.

To načelo je tesno povezano s temeljnim načelom 2 – osredotočenost na uporabnika.

  •  

Državljani in podjetja morajo biti sposobni razumeti upravne postopke. Prav tako morajo imeti pravico, da lahko sledijo upravnim postopkom, ki jih zadevajo, ter imeti vpogled v utemeljitve odločitve, ki vplivajo nanje.
Preglednost prav tako omogoča državljanom in podjetjem, da podajo svoje mnenje o kakovosti opravljenih javnih storitev, prispevajo k njihovemu izboljšanju in izvajanju novih storitev.

  •  

Zapise in informacije v elektronski obliki, ki jih uprave hranijo za postopke dokumentiranja in odločitve o tem, je treba ohraniti. Cilj je zagotoviti, da zapisi in druge oblike informacij ohranijo čitljivost, zanesljivost in celovitost ter je do njih mogoče dostopati, dokler jih potrebujemo, in sicer ob upoštevanju varnosti in zasebnosti.
 

Priporočilo 5.     
Javne uprave morajo skupaj oblikovati dolgoročno politiko ohranjanja za elektronske zapise, povezane z evropskimi javnimi storitvami.

  •  

V okviru EIF je odprtost pripravljenost oseb, organizacij ali pripadnikov skupnosti istega interesa, da med seboj delijo znanje in spodbudijo razpravo znotraj skupnosti, pri čemer je končni cilj izboljšanje znanja in uporaba tega znanja za rešitev težav.

Medtem ko upošteva varstvo podatkov in zasebnost, interoperabilnost vključuje delitev informacij med sodelujočimi organizacijami in s tem pomeni odprtost.

Uporaba načela odprtosti pri skupnem razvoju po naročilu narejenih programskih sistemov evropskim javnim upravam omogoča pridobivanje rezultatov, ki jih je mogoče med seboj povezati, ponovno uporabiti in izmenjati, kar lahko prav tako izboljša učinkovitost.

Zato si morajo evropske javne uprave prizadevati za odprtost ob upoštevanju potreb, prednostnih nalog, obstoječih sistemov, proračuna, stanja na trgu in številnih drugih dejavnikov.


Priporočilo 6.             
Javne uprave si morajo prizadevati za odprtost, ko sodelujejo za vzpostavitev evropskih javnih storitev, pri čemer upoštevajo njihove prednostne naloge in omejitve.


 
  •  

Ponovna uporaba pomeni, da javne uprave, ko se soočijo z določeno težavo, poskušajo to težavo odpraviti na podlagi dela drugih, tako da proučijo razpoložljive možnosti, ocenijo njihovo uporabnost ali relevantnost za težavo ter se odločijo za uporabo rešitev, ki so se drugje izkazale kot koristne. To pomeni, da morajo biti javne uprave pripravljene z drugimi deliti svoje rešitve, koncepte, okvire, specifikacije, orodja in sestavne dele kar je mogoče olajšati z uporabo načela odprtosti.


Ponovna uporaba in izmenjava vodita k sodelovanju z uporabo platform za sodelovanje, h koristnim in dogovorjenim skupnim ciljem.

Ponovna uporaba je ključna za učinkovit razvoj evropskih javnih storitev.


Priporočilo 7.        
Javne uprave se spodbujajo k ponovni uporabi in izmenjavi rešitev ter k sodelovanju pri razvoju skupnih rešitev pri opravljanju evropskih javnih storitev.
 
Priporočilo NIO: Izhodišča za licenčne pogoje za objavo semantičnih izdelkov in naborov odprtih podatkov na portalu NIO

 

Na ravni EU so bile vzpostavljene različne platforme za izmenjavo odprtokodne programske opreme, semantičnih sredstev in najboljših praks,  za lažjo izmenjavo programske opreme pa je Evropska komisija sprejela prvo evropsko licenco za brezplačeno / odprtokodno programsko opremo (F / OSS) - EUPL.
 

V Sloveniji je v Zakonu o dostopu do informacij javnega zanačaja (ZDIJZ) urejeno področje ponovne uporabe informacij javnega sektorja (ang. Public Sector Information; PSI), v skladu z EU Direktivo 2003/98/EC. Leta 2006 je bil vzpostavljen Centralni katalog informacij javnega značaja, z namenom na enem mestu zbrati vse kataloge državnih organov in državljanom ponuditi hiter pregled informacij o organih, zavezanih po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in do vsebin, s katerimi razpolagajo. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju dobrih praks ima Informacijski pooblaščenec RS, ki je samostojen in neodvisen državni organ za nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakona o varstvu osebnih podatkov.

  •  

Pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev se morajo javne uprave osredotočiti na funkcionalne potrebe in odložiti odločitve glede tehnologije, kolikor dolgo je to mogoče, da se izognejo vsiljevanju specifičnih tehnologij ali produktov svojim partnerjem ter da se lahko prilagodijo hitro razvijajočemu se tehnološkemu okolju.

Javne uprave morajo zagotoviti dostop do javnih storitev, ki je neodvisen od specifične tehnologije ali produkta.


Priporočilo 8.             
Javne uprave pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev ne smejo vsiljevati nobenih specifičnih tehnoloških rešitev državljanom, podjetjem in drugim upravam.
  •  

     

Javne uprave morajo zagotoviti, da rešitve služijo podjetjem in državljanom na najbolj učinkovit in uspešen način ter zagotavljajo najboljšo vrednost za denar davkoplačevalcev.

Obstaja več načinov za oceno vrednosti, ki jo zagotavljajo rešitve glede javnih storitev, vključno s področji, kot so donosnost naložb, skupni stroški lastništva, večja prožnost in prilagodljivost, manjša upravna obremenitev, večja učinkovitost, manjše tveganje, preglednost, poenostavitev, boljše delovne metode in priznavanje dosežkov in kompetenc javne uprave.

 

Izhodišča konceptualnega EIF modela

Model spodbuja ponovno uporabo informacij, konceptov, vzorcev, rešitev in specifikacij v državah članicah in na evropski ravni ter upošteva, da evropske javne storitve:
·         temeljijo na informacijah iz različnih virov, ki se nahajajo na različnih ravneh uprave v različnih državah članicah, ter 
·         združujejo osnovne javne storitve, ki jih javne uprave oblikujejo neodvisno v različnih državah članicah.
Zato model poudarja potrebo po modularnih, ohlapno povezanih sestavnih delih storitev, ki so med seboj povezani prek infrastrukture, ter po sodelovanju za izvajanje evropskih javnih storitev (uporaba tega koncepta je arhitektura, usmerjena v storitve - SOA) .
Izrecno poziva k sprejetju usmerjenosti v storitve pri načrtovanju in razvoju sistemov po vsej EU ter k okolju IKT, ki vključuje skladne in v nekaterih primerih skupno razvite sestavne dele storitev. Njegova posebna usmerjenost v storitve je specifičen način oblikovanja in uporabe poslovnih procesov, ponujenih kot storitve, skozi njihov celotni življenjski cikel.


Priporočilo 9.         
Javne uprave morajo razviti model storitev, ki temelji na sestavnih delih in dopušča oblikovanje evropskih javnih storitev s ponovno uporabo obstoječih sestavnih delov, kolikor je to mogoče.

Javne uprave so bodo morale dogovoriti o skupni shemi za medsebojno povezavo sestavnih delov storitev.
Obstajajo dobro znane tehnične rešitve, ki se široko uporabljajo v ta namen, npr. spletne storitve, vendar bodo za njihovo izvajanje na ravni EU potrebna usklajena prizadevanja javnih uprav, vključno z naložbami v skupno infrastrukturo.


Priporočilo 10.             
Javne uprave se morajo sporazumeti o skupni shemi za medsebojno povezavo ohlapno povezanih sestavnih delov storitev ter postaviti potrebno infrastrukturo, ko bodo uvajale evropske javne storitve. 

 

Osnovni elementi konceptualnega EIF modela so razdeljeni v tri ravni:

  •   - osnovne javne storitve,
  •  -  varna izmenjava podatkov in
  •   - združene javne storitve.
  •  

 

 

1 Osnovne javne storitve

Spodnja raven modela obravnava najosnovnejše sestavne dele storitev, na podlagi katerih je mogoče oblikovati evropske javne storitve. Združuje tri vrste sestavnih delov, in sicer spodbujevalce interoperabilnosti, storitve na podlagi osnovnih registrov in zunanje storitve, ki se skupaj imenujejo osnovne javne storitve.

Nekatere osnovne javne storitve so bile razvite predvsem za neposredno uporabo s strani javne uprave, ki jih je oblikovala, ali s strani njihovih neposrednih strank, tj.  podjetij in državljanov, vendar so na voljo za ponovno uporabo drugje z namenom zagotavljanja združenih javnih storitev. Druge so generične in/ali infrastrukturne po naravi, medtem ko preostale tvorijo zunanje storitve, tj. storitve, ki jih opravijo tretje strani. Spodnji oddelki natančneje opisujejo posamezen tip javne storitve.


Osnovni registri

Najpomembnejši sestavni deli so osnovni registri, ki zagotavljajo zanesljive vire osnovnih informacij o ljudeh, podjetjih, vozilih, licencah, zgradbah, lokacijah in cestah. Takšni registri so pod pravnim nadzorom javnih uprav, ki jih tudi vzdržujejo, vendar morajo biti informacije na voljo za širšo ponovno uporabo z ustreznimi varnostnimi ukrepi in ukrepi glede zasebnosti.
Skupna lastnost vseh možnih uporab osnovnih registrov je dejstvo, da so verodostojni in avtoritativni ter tvorijo, skupaj ali v kombinaciji, temeljni kamen javnih storitev. Na splošno njihova vsebina ni statična: odražajo tudi življenjski ciklus informacij.


Priporočilo 11.             
Javne uprave morajo svoje verodostojne vire informacij dati na voljo drugim, pri čemer morajo izvajati mehanizme dostopa in nadzora za zagotovitev varnosti in zasebnosti v skladu z zadevno zakonodajo.


Ena od ovir za sprejetje konceptualnega modela za evropske javne storitve bi lahko bili obstoječi sistemi. Ti sistemi in njihove temeljne zbirke podatkov imajo specifične lastnosti, ki omejujejo možnosti ponovne uporabe (npr. pomanjkanje objavljenih posrednikov), ter lahko zahtevajo obsežno preoblikovanje, da bi njihove informacije dali na voljo za evropske javne storitve.
Dostop do virov verodostojnih podatkov prek meja bo lažji, če se posredniki do teh virov objavijo in uskladijo, tako na semantični kot na tehnični ravni.


Priporočilo 12.             
Javne uprave morajo pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev razviti posrednike za verodostojne vire ter jih uskladiti na semantični in  tehnični ravni.

 

Spodbujevalci interoperabilnosti

Spodbujevalci interoperabilnosti zagotavljajo storitve, kot sta pretvarjanje med protokoli in formati ter prevajanje jezikov, ali delujejo kot informacijski posredniki.

Zunanje storitve

Te vključujejo storitve, ki jih opravljajo zunanje strani – na poslovni ravni – kot plačilne storitve, ki jih izvajajo finančne institucije, ali – na infrastrukturni ravni – storitve povezovanja, ki jih izvajajo ponudniki telekomunikacijskih storitev.


2 Varna izmenjava podatkov

Ta raven je osrednja v konceptualnem modelu, ker vsi dostopi do osnovnih javnih storitev potekajo prek te ravni.

 

S poslovnega vidika uprave in drugi subjekti izmenjujejo uradne informacije, ki lahko vključujejo dostop do osnovnih registrov. To mora potekati prek varne, usklajene, vodene in nadzorovane ravni, ki omogoča izmenjavo informacij med upravami, podjetji in državljani. Informacije morajo biti:
podpisane in potrjene— pošiljatelj in prejemnik sta identificirana in overjena z dogovorjenimi mehanizmi,
šifrirane — zaupnost izmenjanih podatkov je zagotovljena,
zabeležene – elektronski zapisi so zabeleženi in arhivirani za zagotovitev pravne revizijske sledi.
V predlaganem konceptualnem modelu so te funkcije uvrščene v raven „varna izmenjava podatkov“.
Ta raven mora omogočati varno izmenjavo potrjenih sporočil, zapisov, obrazcev in drugih oblik informacij med različnimi sistemi. Poleg prenosa podatkov mora ta raven obravnavati tudi specifične varnostne zahteve, kot so elektronski podpisi, potrjevanje, šifriranje in časovni žigi.
Varnost je lahko ena od glavnih ovir interoperabilnosti, če se med organizacijami ne izvaja na usklajen in dogovorjen način.
Konceptualni model to poudarja in poziva vse ponudnike storitev, da:
·         najprej obravnavajo varnostna vprašanja;
·         sodelujejo pri skupnem okviru, da izpolnijo njihove varnostne potrebe prek združljivih mehanizmov in po skupaj dogovorjenih specifikacijah;
·         dosežejo skupno razumevanje osnovnih značilnosti, kot so ravni varnostnih oznak,  ravni avtorizacije in moč overjanja.
Zato se morajo javne uprave pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev dogovoriti o skupnem varnostnem okviru (glej Priporočilo št. 2).
Eden od ključnih predpogojev za izvajanje funkcionalnosti, ki se pričakuje pri varni izmenjavi podatkov, vključuje spodbujanje nacionalnih infrastruktur za identifikacijo in overjanje v državah članicah, da se ustvari delujoča čezmejna shema. Ta shema mora določiti, katere arhitekture IKT in podatki so potrebni v čezmejnem okolju, da bodo obstoječe infrastrukture držav članic za elektronsko identifikacijo interoperabilne.

        
Upravljanje varnih komunikacij

Zagotovitev varne izmenjave podatkov (tj. podpisanih, potrjenih, šifriranih in zabeleženih podatkov) zahteva tudi več upravljalnih funkcij, vključno z:

·         upravljanjem storitev, za nadzor vseh komunikacij glede identificiranja, overjanja, avtorizacije, prenosa podatkov itd., vključno z avtorizacijami dostopa, preklici in revizijo;
·         registracijo storitev, za zagotavljanje (na podlagi ustreznega predhodnega dovoljenja) dostopa do razpoložljivih storitev prek predhodne lokalizacije in preverjanja, ali je  storitev vredna zaupanja;
·         beleženjem storitev, za zagotovitev, da so vse izmenjave podatkov zabeležene za potrebe prihodnjega dokazovanja in po potrebi arhivirane.

        
3 Združene storitve

Združene javne storitve so sestavljene z združevanjem več osnovnih javnih storitev, do katerih je mogoče dostopati na varen in nadzorovan način. Izvaja jih lahko več uprav na različnih ravneh, tj. lokalni, regionalni ali nacionalni ravni ali celo na ravni EU.

Značilna združena storitev se lahko uporabniku (upravam, podjetjem ali državljanom) zdi kot enotna storitev. V ozadju se lahko izvajajo transakcije prek meja, sektorjev in upravnih ravni.

Združevanje se doseže prek mehanizmov, ki so prilagojeni specifičnim poslovnim zahtevam. V najbolj splošnem primeru je potrebne nekaj poslovne logike za izvajanje zahtev, mehanizmi za izvajanje imajo lahko več oblik, kot so orodja za orkestracijo ali potek dela, ki so vse vključene v infrastrukture za dostop v obliki portalov.

Danes uporabniki ne pričakujejo le, da bodo dostopali do javnih storitev prek vladnih portalov ali spletnih strani, ampak tudi prek posrednikov, s katerimi so redno v stiku. Zato morajo biti javne storitve oblikovane na način, ki omogoča njihovo enostavno integracijo v spletne strani posrednikov prek mehanizmov, kot so prepletene storitve in gradniki, ne da bi pri tem vlada izgubila odgovornost za same storitve, ter z jasnimi navedbami, ki uporabnikom omogočajo, da prepoznajo razliko med zasebnimi in javnimi storitvami.
Če združene javne storitve zagotavljajo posredniki, morajo javne uprave uvesti:
·        postopek avtorizacije za določitev, katere osnovne javne storitve je mogoče razkriti katerim posrednikom, ter 
·        postopek potrjevanja posrednikov za vzpostavitev zaupanja med uporabniki in ponudniki storitev.

 
Priporočilo 13.             
Javne uprave morajo, kadar sodelujejo za oblikovanje evropskih javnih storitev, uporabljati skupno taksonomijo osnovnih javnih storitev ter se sporazumeti o minimalnih zahtevah za varno izmenjavo podatkov.

 

Ravni interoperabilnosti

 

Kadar se oblikuje nova evropska javna storitev, torej pri praktičnem izvajanju konceptualnega modela za čezmejne/medsektorske storitve je treba upoštevati vsako od teh štiri ravni.


 

Politični okvir

Oblikovanje nove evropske javne storitve je rezultat neposrednega ali posrednega ukrepanja na politični ravni, tj. novih dvostranskih, večstranskih ali evropskih sporazumov.
Če je oblikovanje nove storitve neposredna posledica nove zakonodaje EU, je treba ob sprejetju zakonodaje opredeliti področje uporabe, prednostne naloge in vire, ki so potrebni za oblikovanje in izvajanje storitve.
Vendar sta politična podpora in sponzorstvo prav tako potrebna v primerih, kadar nove storitve niso neposredno povezane z novo zakonodajo, ampak so oblikovane za zagotavljanje boljših in bolj na uporabnika usmerjenih javnih storitev.
Prav tako je potrebna politična podpora za prizadevanja za čezmejno interoperabilnost, da se olajša sodelovanje med javnimi upravami (Program ISA je primer takšne politične podpore). Za učinkovito sodelovanje morajo vse zainteresirane strani imeti iste vizije, se strinjati glede ciljev in uskladiti prednostne naloge. Ukrepanje na čezmejni ravni je lahko uspešno le, če vse vpletene države članice ustrezno prednostno obravnavajo prizadevanja za interoperabilnost in jim namenijo zadostne vire, da bi dosegle dogovorjene cilje v dogovorjenih rokih.

Pravna interoperabilnost

Vsaka javna uprava prispeva k zagotavljanju evropskih javnih storitev znotraj svojega nacionalnega pravnega okvira.
Včasih je zaradi nezdružljivosti med zakonodajami različnih držav članic sodelovanje zapleteno ali celo nemogoče, tudi kadar je takšna zakonodaja rezultat prenosa evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo. Za odpravo takšnih situacij so morda potrebne pravne pobude.
Kadar se med državami članicami izmenjujejo informacije za zagotavljanje evropskih javnih storitev, morajo te informacije ohraniti pravno veljavo v drugi državi, poleg tega je treba spoštovati zakonodajo s področja varstva podatkov, ki je veljavna v državi izvora informacij in državi, ki informacije prejema.

Priporočilo 14.             
Javne uprave morajo pozorno obravnavati celotno zadevno zakonodajo v zvezi z izmenjavo podatkov, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov, kadar si prizadevajo za vzpostavitev evropske javne storitve.


 Organizacijska interoperabilnost

Ta vidik interoperabilnosti zadeva vprašanje, kako organizacije, kot so javne uprave v različnih državah članicah, sodelujejo, da bi dosegle medsebojno dogovorjene cilje. Organizacijska interoperabilnost v praksi pomeni združevanje poslovnih procesov in izmenjavo zadevnih podatkov. Organizacijska interoperabilnost si prav tako prizadeva za izpolnitev zahtev skupnosti uporabnikov s tem, da so storitve na voljo, enostavno prepoznavne, dostopne in osredotočene na uporabnika.

     
Uskladitev poslovnih procesov

Da bodo različni upravni subjekti lahko med seboj učinkovito in uspešno sodelovali za zagotavljanje evropskih javnih storitev, bodo morda morali uskladiti obstoječe poslovne procese ali celo opredeliti in vzpostaviti nove.
Uskladitev poslovnih procesov pomeni, da jih je treba na dogovorjen način dokumentirati, da lahko vse javne uprave, ki prispevajo k izvajanju evropskih javnih storitev, razumejo splošen poslovni proces in svojo vlogo v njem.

Priporočilo 15.             
Javne uprave morajo dokumentirati svoje poslovne procese ter se sporazumeti o interakciji teh procesov za izvajanje evropske javne storitve.

 

 Organizacijski odnosi

Usmerjenost v storitve, na kateri temelji konceptualni model za javne storitve, pomeni, da mora biti odnos med ponudniki storitev in uporabniki storitev jasno strukturiran.
To vključuje iskanje instrumentov za formalizacijo vzajemne pomoči, skupnega ukrepanja in medsebojno povezanih poslovnih procesov z zagotavljanjem čezmejnih storitev. Primeri takšnih instrumentov so memorandumi o soglasju (MoU) o skupnih ukrepih in sodelovanju ter/ali sporazumi o ravni storitve (SLA), ki jih podpišejo sodelujoče javne uprave. Za čezmejne ukrepe so primernejši večstranski sporazumi.

Priporočilo 16.             
Javne uprave morajo v okviru vzpostavljanja evropske javne storitve pojasniti svoje organizacijske odnose. 

        
Upravljanje sprememb 

Ker je izvajanje evropskih javnih storitev rezultat kolektivnega dela strani, ki opravljajo ali koristijo dele storitve, so postopki upravljanja sprememb kritičnega pomena za zagotavljanje pravilnosti, zanesljivosti in neprekinjenosti storitve, ki se omogoča drugim javnim upravam, podjetjem in državljanom.

Priporočilo 17.             
Javne uprave, ki sodelujejo z namenom opravljanja evropskih javnih storitev, se morajo sporazumeti o postopkih upravljanja sprememb, da bi zagotovile neprekinjeno izvajanje storitev.

 
Semantična interoperabilnost

Semantična interoperabilnost omogoča organizacijam, da obdelajo informacije zunanjih virov na smiseln način. Zagotavlja, da se natančen pomen izmenjanih informacij razume ter ohrani skozi postopek izmenjave med stranmi.
Doseganje semantične interoperabilnosti v okviru EU je razmeroma nov projekt, ki se doslej še ni uresničil v takšnem obsegu. Vendar so številne javne uprave v zadnjem času pridobile izkušnje na tem področju.
Izhodišče je oblikovanje sklopov podatkovnih struktur in podatkovnih elementov, specifičnih za posamezen sektor, ki se lahko imenujejo semantična sredstva interoperabilnosti. Ko so ti sklopi oblikovani, se bodo morale sodelujoče organizacije dogovoriti o pomenu informacij, ki se izmenjujejo. Glede na različna jezikovna, kulturna, pravna in upravna okolja v državah članicah to vključuje precejšnje izzive. Večjezičnost v EU to težavo še dodatno zapleta.

V okviru EIF semantična interoperabilnost vključuje naslednje vidike:
·         Semantična interoperabilnost zadeva pomen podatkovnih elementov in razmerje med njimi. Vključuje pripravo besedišča za opis izmenjave podatkov ter zagotavlja, da strani, vključene v komunikacijo, podatkovne elemente razumejo na enak način.
·         Semantična interoperabilnost opisuje natančno obliko informacij (slovnica, oblika in sheme), ki jih je treba izmenjati.

Doseganje semantične interoperabilnosti na evropski ravni zahteva najmanj:
·         dogovorjene postopke in metodologije za razvoj semantičnih sredstev interoperabilnosti;
·         dogovor sektorskih in medsektorskih skupnosti glede uporabe semantičnih sredstev interoperabilnosti na ravni EU.

Zaradi kompleksnosti naloge in velikega števila zainteresiranih strani bo potrebno usklajeno prizadevanje za uskladitev postopkov in metodologij.

         
Pobuda EU za semantično interoperabilnost - Joinup.eu:središče za semantično interoperabilnost Evropa
(SEMIC - Semantic Interoperability Centre Europe)

Več pobud je namenjenih za uresničitev semantične interoperabilnosti na nacionalni ravni in na ravni EU. Pobuda EU za semantično interoperabilnost si prizadeva za postavitev temeljev semantične interoperabilnosti za evropske javne storitve za vse sektorje in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi pobudami. Zagotavlja usposabljanje na stopnji zasnove in izvajanja ter spletno platformo za sodelovanje in izmenjavo rešitev za izzive semantične interoperabilnosti.
Javne uprave, ki vzpostavljajo javne storitve, morajo v zgodnji fazi vsakega projekta preveriti, ali je mogoče ponovno uporabiti obstoječa sredstva semantične interoperabilnosti. Če ne, lahko uporabijo platformo EU za semantično interoperabilnost za oglaševanje svojih ciljev in pristopa k širšemu evropskemu občinstvu, pri čemer si prizadevajo za stik in sodelovanje z drugimi projekti s podobnimi potrebami.

Priporočilo 18.             
Javne uprave morajo podpreti ustanavljanje sektorskih in medsektorskih skupnosti, katerih cilj je olajšati semantično interoperabilnost, ter morajo skupnosti spodbujati k izmenjavi rezultatov na nacionalnih in evropskih platformah.

   
Tehnična interoperabilnost

To zajema tehnične vidike povezovanja informacijskih sistemov. Vključuje vidike, kot so specifikacije posrednikov, storitve medsebojnega povezovanja, storitve združevanja podatkov, predstavitev in izmenjava podatkov itd.

Medtem ko imajo javne uprave specifične značilnosti na politični, pravni, organizacijski in delno na semantični ravni, interoperabilnost na tehnični ravni ni značilna za javne uprave. Zato je treba, kjer je to mogoče, zagotoviti tehnično interoperabilnost, z uporabo formaliziranih specifikacij, in sicer standardov v skladu z Direktivo EU 98/34 ali specifikacij, ki jih izdajo forumi in konzorciji na področju IKT.

Priporočilo 19.             
Javne uprave se morajo sporazumeti glede formaliziranih specifikacij za zagotavljanje tehnične interoperabilnosti pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev.
 

Sporazumi o interoperabilnosti

 

V tem poglavju EIF je predlagan pristop k olajševanju sodelovanja med javnimi upravami za zagotovitev določene evropske javne storitve.
Kot je zapisano v  tem dokumentu, zagotavljanje evropskih javnih storitev zahteva sodelovanje med različnimi javnimi upravami na različnih ravneh interoperabilnosti, opisanih v prejšnjem poglavju. Za vsako raven bi morale vpletene organizacije formalizirati ureditve sodelovanja v sporazumih o interoperabilnosti.

Sporazume je treba pripraviti dovolj natančno, da se doseže njihov cilj – zagotoviti evropske javne storitve – pri čemer se vsaki organizaciji pusti maksimalna notranja avtonomija.

Na pravni ravni so sporazumi o interoperabilnosti specifični in zavezujoči prek zakonodaje, vključno z evropskimi direktivami in njihovim prenosom v nacionalno zakonodajo, ali z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, ki so zunaj področja uporabe EIF.

Na organizacijski ravni se lahko za sporazume o interoperabilnosti uporabi oblika memoranduma o soglasju ali sporazuma o ravni storitve, ki določa obveznosti vsake strani, ki sodeluje pri čezmejnih procesih poslovanja. Sporazumi o interoperabilnosti na organizacijski ravni bodo opredelili pričakovane ravni storitev, postopke podpore/stopnjevanja, kontaktne podatke itd., pri čemer se bodo po potrebi sklicevali na osnovne sporazume na semantičnih in tehničnih ravneh.

Na semantični ravni imajo sporazumi o interoperabilnosti lahko obliko referenčnih taksonomij, shem, seznamov kod, podatkovnih slovarjev, sektorskih knjižnic in podobno.

Na tehnični ravni sporazumi o interoperabilnosti vključujejo specifikacije o posrednikih, komunikacijske protokole, specifikacije sporočanja, oblike podatkov, varnostne specifikacije ali dinamično registracijo in specifikacije za odkrivanje storitev.
Medtem so sporazumi o interoperabilnosti na pravni in organizacijski ravni navadno zelo specifični glede zadevne evropske javne storitve, je mogoče sporazume o interoperabilnosti na tehnični ravni ter v manjši meri tudi na semantični ravni pogosto oblikovati v okviru obstoječih formaliziranih specifikacij.

Priporočilo 20.             
Javne uprave morajo pri oblikovanju evropskih javnih storitev sporazume o interoperabilnosti pripraviti na podlagi obstoječih formaliziranih specifikacij ali, če te ne obstajajo, sodelovati s skupnostmi, ki delujejo na istih področjih.

Ko se sporazumi o interoperabilnosti skušajo izvajati na tehnični ali semantični ravni, je mogoče izbirati med več enakopravnimi, konkurenčnimi specifikacijami, od katerih lahko vse zagotavljajo podlago za takšne sporazume.

Javne uprave se lahko odločijo za podporo več formaliziranih specifikacij ali tehnologij za komunikacijo z državljani in podjetji. Vendar morajo zaradi učinkovitosti, kolikor je mogoče, zmanjšati število formaliziranih specifikacij in tehnologij, kadar sodelujejo z namenom zagotavljanja evropskih javnih storitev.

Podobne odločitve se pogosto sprejmejo ne le za zagotavljanje enotne evropske javne storitve, ampak v širšem okviru sodelovanja znotraj organizacij ali med njimi. V tem okolju je treba vedeti, da bodo v prihodnosti lahko notranji posredniki postali zunanji, ko bodo vzpostavljene nove evropske javne storitve.

Odločitve o tem, katere formalizirane specifikacije in tehnologije je treba uporabiti za zagotovitev interoperabilnosti za evropske javne storitve, mora temeljiti na preglednosti, pravičnosti in nediskriminaciji. Eden od načinov za to je dogovor o skupni metodologiji ocenjevanja in skupnem izbirnem postopku.

    

Ocenjevanje in izbor formaliziranih specifikacij

Ko javne uprave izberejo formalizirane specifikacije ali tehnologije za zagotovitev interoperabilnosti, morajo oceniti ustrezne formalizirane specifikacije.


Ta ocena mora biti prilagojena specifičnim potrebam zadevnih javnih uprav glede interoperabilnosti, vendar mora temeljiti na objektivnih merilih, ki se prvenstveno nanašajo na funkcionalne potrebe interoperabilnosti. Ko več formaliziranih specifikacij izpolni funkcionalne potrebe interoperabilnosti, je mogoče uporabiti dodatna merila glede kakovosti izvajanja, podpore trga, možnosti za ponovno uporabo in odprtosti.


Priporočilo 21.             
Javne uprave morajo uporabiti strukturiran, pregleden in objektiven pristop k ocenjevanju in izboru formaliziranih specifikacij.

       

Specifikacije, odprtost in ponovna uporaba

Raven odprtosti formaliziranih specifikacij je pomemben element pri določanju možnosti za delitev in ponovno uporabo sestavnih delov programske opreme, ki so v skladu z navedeno specifikacijo. To velja tudi, kadar se takšne sestavne dele uporabljajo za vzpostavitev novih evropskih javnih storitev.

Če se načelo odprtosti uporablja v celoti:
·         imajo vse zainteresirane strani enako možnost prispevati k razvoju specifikacije, javni pregled pa je del postopka odločanja;
·         je specifikacija na voljo vsem za proučitev;
·         pravice intelektualne lastnine za specifikacijo se podelijo pod pogoji FRAND (pravično, razumno in nediskriminatorno) ali brez plačila licenčnine na način, ki omogoča uporabo za lastniško programsko opremo in odprtokodno programsko opremo. To spodbuja konkurenčnost, ker so ponudniki, ki delujejo na podlagi različnih poslovnih modelov, lahko med seboj konkurenčni glede zagotavljanja proizvodov, tehnologij in storitev, ki temeljijo na takšnih specifikacijah.

Zaradi njihovega pozitivnega učinka na interoperabilnost več izjav o politiki spodbuja uporabo takšnih odprtih specifikacij, za katere so značilne zgoraj navedene lastnosti, kot tudi izmenjava in ponovna uporaba programske opreme, ki je v skladu s takšnimi odprtimi specifikacijami, prav tako se njihova uporaba spodbuja za izvajanje evropskih javnih storitev. Pozitivni učinek odprtih specifikacij dokazuje tudi internetno okolje.
Vendar se lahko javne uprave odločijo za uporabo manj odprtih specifikacij, če odprte specifikacije ne obstajajo ali ne izpolnjujejo potreb funkcionalne interoperabilnosti.
V vseh primerih morajo biti specifikacije zrele in dovolj podprte s strani trga, razen če se uporabljajo v okolju ustvarjanja inovativnih rešitev.

Priporočilo 22.             
Pri vzpostavljanju evropskih javnih storitev bi morale javne uprave dati prednost odprtim specifikacijam, pri čemer bi morale upoštevati pokritost funkcionalnih potreb, zrelost in podporo trga.

   
 

Prispevek k standardizacijskemu postopku

V nekaterih primerih lahko javne uprave ugotovijo, da za specifično potrebo na specifičnem področju ni na voljo nobena primerna formalizirana specifikacija. Če je treba razviti nove specifikacije, lahko javne uprave same razvijejo specifikacije in predložijo rezultat v standardizacijo ali zahtevajo, da organizacije za pripravo standardov razvijejo novo formalizirano specifikacijo. Nastale formalizirane specifikacije morajo biti v skladu z navedenimi značilnostmi v poglavju "Specifikacije, odprtost in ponovna uporaba".

Tudi kadar so na voljo obstoječe formalizirane specifikacije, se te sčasoma spreminjajo. Izkušnje kažejo, da revizije pogosto trajajo zelo dolgo. Dejavno sodelovanje vlade pri standardizaciji zmanjšuje skrbi o zamudah, izboljšuje uskladitev formaliziranih specifikacij s potrebami javnega sektorja ter lahko pomaga vladam, da ostanejo v koraku s tehnološkimi inovacijami.

Priporočilo 23.             
Javne uprave morajo imeti vodilno vlogo ali dejavno sodelovati pri standardizaciji, ki je povezana z njihovimi potrebami.
 
 
 

Upravljanje interoperabilnosti  (Governance)

Evropske javne storitve zaradi svojega čezmejnega in v nekaterih primerih medsektorskega značaja delujejo v kompleksnem in spremenljivem okolju.

Zagotavljanje interoperabilnosti med pravnimi instrumenti, organizacijo poslovnih procesov, izmenjavami informacij, storitvami in sestavnimi deli, ki podpirajo izvajanje evropskih javnih storitev je nenehno prizadevanje, saj interoperabilnost prekinjajo spremembe okolja (tj. zakonodaje), potreb podjetij ali državljanov, organizacije javnih uprav, poslovnih procesov ali tehnologij.


Priporočilo 24.         
Javne uprave morajo pri opravljanju in zagotavljanju evropskih javnih storitev zagotoviti trajno ohranjanje interoperabilnosti.

 

Četudi se pri določeni evropski javni storitvi vzdržuje interoperabilnost, je njeno zagotavljanje pogosto odvisno od sestavnih delov, ki so skupni več evropskim javnim storitvam. Te sestavne dele, ki izhajajo iz sporazumov o interoperabilnosti, sklenjenih zunaj področja uporabe evropskih javnih storitev, je prav tako treba trajno dati na razpolago.

Ker so skupni sestavni deli in sporazumi o interoperabilnosti rezultat dela javnih uprav na različnih ravneh (na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU), je za usklajevanje in spremljanje tega dela potreben celovit pristop.
 

Priporočilo 25.         
Javne uprave morajo pripraviti okvir za upravljanje svojih dejavnosti, povezanih z interoperabilnostjo, na vseh upravnih ravneh.

Splošne metode ocenjevanja standardov in specifikacij - priporočila CAMSS  

Študija CAMSS - Common Assessment Method for Standards and Specifications 

je rezultat druge faze projekta IDABC, ki podaja prve celovite splošne opise za ocenjevanje standardov in specifikacij ter zajema njihove  podrobnejše opise procesov in kriterijev in sicer:

                                       -     glede obsega primernosti ter obsega potenciala skupne uporabe,
                                       -     standardizacijskih kriterijev, ki jih je treba upoštevati ter
                                       -     kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati pri diseminaciji in promociji posameznega izdelka.

 

Vprašalnik CAMSS xls
v okviru postopka objave na portal NIO ni obvezen, lahko pa poenostavi način izbiranja primernih izdelkov interoperabilnosti za prijavo v repozitorij portala NIO. Vprašalnik je preveden in oblikovan za NIO kot pripomoček, da z njegovo pomočjo ugotovite, kateri izdelki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v repozitorij portala NIO. Vprašalnik zajema vprašanja tako, da vas vodi do oblikovanja stališč, ki jih je smiselno ali treba podati v dokumentaciji opisa posameznega izdelka.

 
Vprašalnik CAMSS zajema 80 vprašanj, ki so razdeljeni v 4 skupine.
Odgovori na ta vprašanja predstavljajo izhodišče, na podlagi katerega se kot pripravljavci izdelkov odločite, ali za nek izdelek začnete postopek predlaganja v okviru interoperabilnosti.
 
  xls CAMSS ocenjevalni list 107 kB vsebuje:
 

  1. -   Seznam pomembnejših kriterijev, ki prevladujejo v javnih storitvah glede na obseg primernosti in obseg potenciala skupne uporabe.

 

  1. -   Seznam standardizacijskih kriterijev, ki jih je treba upoštevati.

 

  1. -   Seznam kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati pri diseminaciji in promociji posameznega izdelka.




 

Helping Europe move towards a digital single market

                                         ISA in enotni evropski gospodarski trg
                                         View on IMI
                                         8 načel odprtih podatkov javnega sektorja