Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (55)
Informacijska družba (41)
Splošno (39)
Prostor (12)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (9)
Kultura (7)
Statistika (6)
Gospodarstvo (4)
Promet (3)
Notranje zadeve (2)
Okolje (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Izobraževanje (2)
Finance (2)
Znanost in tehnologija (2)
Zdravje (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Davki (1)
Mednarodne zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (25)
Skupne metodologije in politike (20)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (19)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (18)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (14)
Centralne distribucije (2)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (45)
Tehnična interoperabilnost (34)
Organizacijska interoperabilnost (33)
Semantična interoperabilnost (12)
Pravna interoperabilnost (10)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (42)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (15)
Politika NIO (11)
Semantična orodja (10)
Predstavitev podatkov in izmenjava (8)
Medorganizacijski dogovori (7)
Arhitektura distribuiranih rešitev (7)
Spletne storitve (4)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (4)
Zakon (3)
Drugo (3)
Pogodba (2)
Uredba (2)
Integracija podatkov in vmesna oprema (2)
Podatkovni vmesniki (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Sklep (1)
Mrežne storitve (1)
Pravilnik (1)
Memorandum (1)
Posredovanje in varnost sporočil (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (66)
Obvezen (40)
Sprejet (28)

FORMAT

PDF (60)
DOCX (16)
DOC (14)
ZIP (5)
PPT (4)
XLSX (4)
BINARY (3)
TXT (2)
XLS (1)
PPTX (1)
ODT (1)
XML_TEXT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (49)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (20)
Ministrstvo za javno upravo (15)
Ministrstvo za notranje zadeve (11)
Geodetska uprava Republike Slovenije (7)
Informacijski pooblaščenec (6)
Statistični urad Republike Slovenije (5)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Ministrstvo za kulturo (4)
Arhiv Republike Slovenije (3)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Vse institucije

134 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.09.2023 | 1773 ogledov

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 14.09.2023 | 118 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 2004 ogledov

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 54 ogledov