Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (26)
Informacijska družba (17)
Splošno (16)
Gospodarstvo (1)

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (16)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (10)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (10)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Skupne metodologije in politike (7)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (15)
Organizacijska interoperabilnost (11)
E-storitve (10)
Pravna interoperabilnost (5)
Semantična interoperabilnost (5)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (9)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Semantična orodja (4)
Medorganizacijski dogovori (3)
Politika NIO (3)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Integracija podatkov in vmesna oprema (2)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
Sklep (1)
Zakon (1)
Memorandum (1)
Uredba (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Drugo (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (26)
Obvezen (10)
Sprejet (10)

FORMAT

PDF (26)
DOC (6)
DOCX (6)
ZIP (3)
BINARY (2)
PPT (2)
XLSX (2)
ODT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (46)
Protokol Republike Slovenije (1)

46 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 436 ogledov

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 08.07.2016 | 781 ogledov

Metodologija (Enotna metodologija za merjenje stroškov, privzeta po mednarodni metodologiji SCM) je bila razvita z namenom poenostavitve postopka kvantitativnega ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državne (lahko tudi lokalne) regulative. Sprejeta je tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa). Standard Cost Model (SCM) je danes mednarodno najbolj uporabljena metodologija za merjenje administrativnih stroškov. S pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov se posamezna zakonodaja (in druga regulativa) analizira tako, da se definira potrebne informacije in podatke (IO – information obligation - kakršna koli dodatna obveznost strank, ki zanje pomeni dodaten postopek, bolj zahtevno uveljavljanje pravic oziroma pravnih koristi, predložitev več ali bolj zahtevne dokumentacije in podobno, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo časa), ki se naprej delijo na posamezne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij, ki jih določa zakonodaja. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo. Prednosti enotne metodologije: - Sistematični pregled zakona s pripadajočimi podzakonskimi akti - Celovit pregled na posameznem področju s pridobitvijo informacij o obremenitvah - Možnost celovitih sistemskih rešitev - Možnost simulacij pridobljenih podatkov, stroškov, obveznosti, obremenitev - Kvantitativno ovrednotenje obveznosti - Možnost ovrednotenja celotnega področja, predpisa ali samo dela predpisa - Uporabljiva za vnaprej (ex-ante) ali za nazaj (ex-post) - Mednarodna primerljivost

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.02.2016 | 363 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Portal STOPbirokraciji.si

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 12.03.2015 | 256 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 305 ogledov