Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (23)
Informacijska družba (20)
Splošno (18)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (5)
Gospodarstvo (4)
Kultura (3)
Statistika (2)
Izobraževanje (2)
Znanost in tehnologija (2)
Prostor (2)
Notranje zadeve (1)
Finance (1)
Davki (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (16)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (14)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (13)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Skupne metodologije in politike (8)
Centralne distribucije (2)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (24)
Organizacijska interoperabilnost (19)
Tehnična interoperabilnost (17)
Semantična interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (21)
Politika NIO (9)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (8)
Predstavitev podatkov in izmenjava (5)
Arhitektura distribuiranih rešitev (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Drugo (3)
Medorganizacijski dogovori (2)
Semantična orodja (2)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Spletne storitve (1)
Sklep (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (65)

FORMAT

PDF (36)
DOCX (8)
ZIP (4)
DOC (4)
BINARY (3)
PPT (2)
XLS (1)
TXT (1)
XLSX (1)
ODT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (26)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (10)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Informacijski pooblaščenec (6)
Ministrstvo za notranje zadeve (4)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Vse institucije

65 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). V okviru projekta je bil pripravljen usklajen nabor atributov, ki jih je mogoče prenašati preko sistemov PEPS med različnimi uradnimi evidencami in posameznimi ponudniki storitev. V okviru pilotskega projekta STORK 2.0 bo ta nabor predvidoma razširjen z atributi, potrebnimi za opravljanje pilotnih storitev tega projekta. V času objave na portalu NIO je mogoče prenašati naslednje atribute: • kodaNarodnosti (nationalityCode), • ePošta (eMail), • starost (age), • dovoljenjeZaPrebivanje (residencePermit), • priimek (surname), • ime (givenName), • spol (gender), • davčnaŠtevilka (fiscalNumber), • eIdentifikator (eIdentifier), • privzetoDružinskoIme (adoptedFamilyName), • podedovanoDružinskoIme (inheritedFamilyName), • jeStarostVečKot (isAgeOver), • tekstovniNaslovPrebivališča (textResidenceAddress), • naziv (title), • stan (maritalStatus), • podpisanDokument (signedDoc), • psevdonim (pseudonym), • datumRojstva (dateOfBirth), • kanoničniNaslovPrebivališča (canonicalResidenceAddress), • državaRojstva (countryCodeOfBirth), • nivo zaupanja (citizenQAAlevel). Podrobnosti z natančnimi definicijami posameznih atributov so podane v pripeti datoteki D5.7.3_Functional_Design_for_PEPS-MW_models_and_interoperability_FINAL.pdf. Pri določanju nivojev zaupanja je bil uporabljen pristop, da ponudniki storitev uporabljajo njim poznane, domače nivoje avtentikacije. Za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi državami članicami je potrebno vzpostaviti mehanizem samodejnega prevajanja med nivoji zaupanja posameznih držav članic, ki se izvaja preko t.i. STORK QAA nivojev zaupanja (STORK Quality Authentication Assurance Levels), pri čemer je potrebno upoštevati način identifikacije uporabnika ob izdaji e-identitete, postopek njenega izdajanja, zaupanje v izdajatelja e-identitete, obliko e-identitete in varnost avtentikacijskega mehanizma. Upoštevaje vse navedene elemente vsaka država članica svoje domače nivoje zaupanja prevaja v enega izmed naslednjih STORK QAA nivojev: • QAA nivo 1, • QAA nivo 2, • QAA nivo 3, • QAA nivo 4. Podrobnosti glede določanja nivojev zaupanja so podane v pripetih datotekah D2.1_v_1_5-def.pdf in D2.3_final.pdf.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 250 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 203 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 530 ogledov