Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (45)
Splošno (15)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (15)
Prostor (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Promet (2)
Izobraževanje (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (12)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (10)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (6)
Skupne metodologije in politike (6)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (18)
Tehnična interoperabilnost (9)
Organizacijska interoperabilnost (9)
Pravna interoperabilnost (6)
Semantična interoperabilnost (3)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (16)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (7)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Zakon (3)
Pogodba (2)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Drugo (2)
Medorganizacijski dogovori (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Politika NIO (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Spletne storitve (1)
Semantična orodja (1)
Memorandum (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Zbirke podatkov (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (20)
Sprejet (14)
Obvezen (11)

FORMAT

PDF (28)
DOCX (9)
PPT (3)
BINARY (2)
ZIP (2)
DOC (1)
XLSX (1)
ODT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (17)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (14)
Ministrstvo za javno upravo (6)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Informacijski pooblaščenec (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Vse institucije

45 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 18.07.2024 | 490 ogledov

Skrinja je primer učinkovite uporabe inovativnih naprednih tehnologij, ki podpirajo zagotavljanje storitev in sprejemanje odločitev. Vključuje sistem poslovne inteligence (BI) s podatkovnim skladiščem. Skrinjo uporabljajo različni javni organi, razvija in upravlja pa jo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Uporabniki lahko na interaktiven način pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z naprednimi vizualizacijami, tudi z uporabo mobilnih naprav. Na tak način se pospešijo obdelava podatkov, analitika, priprava vizualizacij in rutinske naloge. Zaposleni lahko pridobivajo novo znanje iz podatkov in jih ustrezno interpretirajo. Skrinja je zasnovana kot horizontalna rešitev za uporabnike državne uprave. Skrinja vključuje in prikazuje v realnem času: - Plače v javnem sektorju (preko 180.000 javnih uslužbencev, 2000 proračunskih uporabnikov, 750 različnih tipov plačil) - Podatke javnih naročil (več kot 11% BDP) - Podatke iz dokumentnega sistema Krpan, ki prikazujejo število upravnih postopkov upravnih enot v državi. Poleg tega je v pripravi 12 novih podatkovnih virov različnih javnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med javnimi organi znatno. Načrtuje tudi se objava oddanih javnih naročil za širšo javnost v spletu. Nadaljnji koraki vključujejo razvoj napovedne analitike in algoritmične obdelave z uporabo umetne inteligence. Sistem Skrinja je bil večkrat nagrajen (leta 2020 – priznanje za e-Storitev javne uprave Slovenskega društva informatika in leta 2022 finalist Premika naprej za najboljšo izboljšavo v javni upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.) Za vse dodatne informacije v zvezi s sistemom Skrinja se obrnite na e-naslov: skrinja@gov.si

Na voljo kot: DOCX PDF ODT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 19.06.2024 | 594 ogledov

Leta 2023 je bil izveden pilotni projekt IoT Connectivity Platform, ki je namenjen uporabnikom iz državne uprave. Tehnično se osredotoča na ključni izziv, tj. kako povezati različne končne naprave interneta stvari, kot so senzorji, aktuatorji, merilniki, namenske naprave, stavbe itd. z eno samo skupno platformo, ob upoštevanju, da lahko te končne naprave komunicirajo brezžično ali prek žičnih povezav ter običajno uporabljajo različne protokole in formate za prenos in podatke. Namen platforme za povezljivost IoT je zagotoviti skupni imenovalec za vse te različne končne naprave z uveljavljanjem specifikacij NGSI-LD z uporabo osrednjega gradnika FIWARE Context Broker. Prvi uporabnik platforme je Direktorat za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo, ki upravlja približno 350 stavb in v njih nenehno izvaja projekte energetske prenove. Platforma za povezljivost IoT se trenutno uporablja za zbiranje podatkov iz senzorjev in merilnikov, nameščenih v teh stavbah. V prihodnosti se bo ista platforma uporabljala tudi za napredno upravljanje energije v stavbah. Drugi potencialni uporabniki platforme so tudi druga ministrstva, vladni oddelki, državni uradi, državne agencije in tudi upravne enote. Platforma za povezljivost interneta stvari, ki se uporablja za napredno upravljanje energije v stavbah, bo znatno izboljšala njihovo energetsko učinkovitost, zato se lahko šteje, da je v skladu s podnebnimi in zelenimi cilji EU za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Poleg tega bo pripomogel k ohranjanju neobnovljivih virov energije, kot sta nafta in plin, s čimer se bodo zmanjšali s tem povezani stroški.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.06.2024 | 130 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 23.05.2024 | 693 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 03.04.2024 | 2061 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Navodila za prevzem vlog iz portala eUprava

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 11.03.2024 | 1207 ogledov