Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (41)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (16)
Splošno (15)
Prostor (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Promet (2)
Izobraževanje (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (12)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (10)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (5)
Skupne metodologije in politike (5)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (18)
Tehnična interoperabilnost (8)
Organizacijska interoperabilnost (8)
Pravna interoperabilnost (5)
Semantična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (16)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (6)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Pogodba (2)
Zakon (2)
Drugo (2)
Medorganizacijski dogovori (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Politika NIO (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Spletne storitve (1)
Arhitektura distribuiranih rešitev (1)
Semantična orodja (1)
Memorandum (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (20)
Sprejet (11)
Obvezen (10)

FORMAT

PDF (25)
DOCX (7)
PPT (3)
BINARY (2)
ZIP (2)
DOC (1)
ODT (1)
XLSX (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (18)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (10)
Ministrstvo za javno upravo (6)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Informacijski pooblaščenec (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Vse institucije

41 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 407 ogledov

INSPIRE predstavlja kratico za infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi in jo uvaja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108 z dne 25. 4. 2007, str.1). Direktiva je bila uveljavljena 15. maja 2007 in določa pravne okvire za vzpostavitev in delovanje evropske infrastrukture za prostorske informacije, ki predstavlja zbir medopravilnih infrastruktur za prostorske informacije posameznih držav članic. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) | (UL L, št. 108 z dne 25.04.2007, str.1) je bila uveljavljena 15. maja 2007. Določila direktive INSPIRE so prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI), ki določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji. Evropsko kot tudi slovensko infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo metapodatki, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, dostopu do njih in njihovi uporabi ter mehanizmi in postopki za usklajevanje in spremljanje ravnanja po ZIPI in po evropskih predpisih. Na podlagi direktive INSPIRE so bili sprejeti evropski predpisi za njeno izvajanje. Predpisi so izdani v obliki uredb in odločb, ki so obvezujoči za vse države članice. Predpisi se nanašajo na metapodatke, na zbirke podatkov in njihovo medopravilnost, na storitve za dostop do podatkov, na souporabo podatkov v evropskem prostoru ter na spremljanje in poročanje izvajanja direktive INSPIRE.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 13.07.2015 | 375 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 267 ogledov