Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (2)
Splošno (2)
Informacijska družba (1)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Centralne distribucije (1)
Skupne metodologije in politike (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (2)
Tehnična interoperabilnost (2)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)

STATUS

Priporočen (4)
Obvezen (1)

FORMAT

PDF (2)
DOC (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (3)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (1)

5 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Informacijski sistem eJR omogoča podporo procesu izvedbe in obdelave javnih razpisov. Podpira proces elektronske oddaje in obdelave vlog prijaviteljev in zagotavljala potrebne podatke v zvezi z javnimi razpisi in razpisnimi pogoji. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postopku evidentiranja, odpiranja, ocenjevanja vlog, generiranja odločb in pogodb, oddaje zahtevkov oz. celotne obdelave vlog prijaviteljev. Rešitev je dostopna kadarkoli in od koderkoli, tudi z mobilne naprave, in je primerno informacijsko varna. Informacijski sistem eJR je zgrajen z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljen je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih rešitev. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CeS, SI-CAS in smsPASS in se povezuje z dokumentnim sistemom KRPAN ter s centralno elektronsko hrambo CEH. Ključne funkcionalnosti eJR so: - izdelava pametnih elektronskih obrazcev za zajem oz. vnos podatkov preko intuitivnega grafičnega vmesnika; - samodejno preverjanje logične pravilnosti vnosnih polj tekom izpolnjevanja vlog (pred oddajo vloge); - generiranje ustreznih dokumentov (poziv k dopolnitvi, ocenjevalni list, odločba ipd.) glede na fazo postopka izvedbe razpisa; - samostojno prilagajanje izvedbenih parametrov razpisov, ki vključuje tudi oblikovanje projektne skupine in delegiranje projektnih vlog; - izdelava novih razpisov na podlagi predpripravljenih predlog in/ali predhodnih razpisov; - elektronsko ocenjevanje vlog s kvantitatvnimi merili, ki jih je mogoče nastaviti za vsak razpisi posebej; - možnost izvajanja ocenjevanja iz oddaljenih lokacij in neodvisno od ostalih članov strokovnih komisij; - izvoz podatkov iz sistema za namen kasnejših analiz; - prijava preko skupnega gradnika SI-CAS (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - elektronsko podpisovanje vlog z v RS veljavnimi kvalificiranimi digitalnimi potrdili – skupni gradnik SI-CeS; - možnost povezljivosti oz. integracije z zalednimi sistemi (npr. z dokumentnim sistemom KRPAN); - centralno elektronsko hrambo datotek (CEH); - možnost izdelave revizijske sledi, ki zagotavlja vpogled v dostope in aktivnosti uporabnikov sistema. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 810 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 551 ogledov