Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (2)
Splošno (2)
Informacijska družba (1)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Centralne distribucije (1)
Skupne metodologije in politike (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (2)
Tehnična interoperabilnost (2)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)

STATUS

Priporočen (4)
Obvezen (1)

FORMAT

PDF (2)
DOC (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (3)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za javno upravo (1)

5 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Spletna aplikacija eJR omogoča informacijsko podporo procesu obdelave javnih razpisov. Podpira proces oddaje in obdelave vlog prijaviteljev. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postavljanju razpisov, odpiranja vlog, ocenjevanja vlog in izdelavo upravnih aktov, kot na primer poziva za dopolnitev vloge, odločbe ali pogodbe ter na koncu spremljanja izplačil zahtevkov. Rešitev je zgrajena z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljena je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih sistemov. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CES in SI-CAS in se povezuje z dokumentnim sistemom SPIS. Informacijska podpora izvajanju javnih razpisov eJR zagotavlja učinkovito in racionalno poslovanja javne uprave. Vzpostavlja pogoje za povezovanje javnih evidenc in zagotavlja elektronsko storitev za državljane, poslovne subjekte in zaposlene v javni upravi. Nudi informacijsko podporo celotnemu postopku, od priprave in objave razpisa do ocenjevanja vlog ter poročanja in spremljanja izvajanja projektov. eJR zmanjšuje administrativne ovire in povečuje uporabo e-storitev in sicer: - poenostavlja postopek oddaje oz. sprejema vlog; - poveča odstotek popolnih vlog s preverjanjem logičnih napak na vnosnih poljih, kar zmanjša število pozivov za njihovo dopolnitev; - povečuje učinkovitost s samodejnim upoštevanjem pogojev razpisa, ocenjevalnih kriterijev in uporabo predlog ter obrazcev; - omogoča evidenco prejetih vlog in celovit pregled nad vlogami ter fazami postopka; - nudi elektronsko, oddaljeno in sočasno ocenjevanje članov strokovnih komisij, kar omogoča hitrejše in preglednejše odločanje; - omogoča generiranje dokumentov od pozivov k dopolnitvi, sklepov, odločb, pogodb in vročilnic; - omogoča hitrejše oblikovanje naslednjih podobnih razpisov; - prijaviteljem nudi elektronsko oddajo zahtevkov (tudi preko mobilne naprave); - omogoča elektronsko prijavo preko SI-PASS gradnika (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - nudi elektronski podpis vloge z uporabo gradnika SI-CeS (podpisovanje s kvalificiranim digitalnim potrdilom in/ali mobilno identiteto oz. enkratnim geslom poslanim z SMS sporočilom); - zagotavlja integracijo z dokumentnim sistemom SPIS, kar zmanjša čas za evidentiranje dokumentov. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 19.06.2019 | 512 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 535 ogledov