Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (42)
Splošno (31)
Informacijska družba (27)
Prostor (11)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (8)
Statistika (5)
Gospodarstvo (4)
Kultura (3)
Promet (3)
Notranje zadeve (2)
Znanost in tehnologija (2)
Finance (2)
Izobraževanje (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Okolje (2)
Mednarodne zadeve (1)
Davki (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Zdravje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (18)
Skupne metodologije in politike (18)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (15)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Centralne distribucije (3)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (39)
Organizacijska interoperabilnost (30)
Tehnična interoperabilnost (21)
Semantična interoperabilnost (8)
Pravna interoperabilnost (7)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (37)
Politika NIO (11)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (10)
Medorganizacijski dogovori (9)
Semantična orodja (6)
Predstavitev podatkov in izmenjava (5)
Arhitektura distribuiranih rešitev (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Zakon (3)
Spletne storitve (3)
Drugo (2)
Pogodba (2)
Mrežne storitve (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Sklep (1)
Uredba (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (56)
Obvezen (36)
Sprejet (13)

FORMAT

PDF (43)
DOC (12)
DOCX (5)
ZIP (4)
PPT (4)
BINARY (3)
XLSX (2)
TXT (2)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (47)
Ministrstvo za javno upravo (15)
Ministrstvo za notranje zadeve (11)
Geodetska uprava Republike Slovenije (6)
Informacijski pooblaščenec (6)
Statistični urad Republike Slovenije (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Vse institucije

105 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Geodetska uprava Republike Slovenije

Portal PROSTOR

INSPIRE predstavlja kratico za infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi in jo uvaja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108 z dne 25. 4. 2007, str.1). Direktiva je bila uveljavljena 15. maja 2007 in določa pravne okvire za vzpostavitev in delovanje evropske infrastrukture za prostorske informacije, ki predstavlja zbir medopravilnih infrastruktur za prostorske informacije posameznih držav članic. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) | (UL L, št. 108 z dne 25.04.2007, str.1) je bila uveljavljena 15. maja 2007. Določila direktive INSPIRE so prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI), ki določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji. Evropsko kot tudi slovensko infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo metapodatki, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, dostopu do njih in njihovi uporabi ter mehanizmi in postopki za usklajevanje in spremljanje ravnanja po ZIPI in po evropskih predpisih. Na podlagi direktive INSPIRE so bili sprejeti evropski predpisi za njeno izvajanje. Predpisi so izdani v obliki uredb in odločb, ki so obvezujoči za vse države članice. Predpisi se nanašajo na metapodatke, na zbirke podatkov in njihovo medopravilnost, na storitve za dostop do podatkov, na souporabo podatkov v evropskem prostoru ter na spremljanje in poročanje izvajanja direktive INSPIRE.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 13.07.2015 | 508 ogledov

Geodetska uprava Republike Slovenije

Metapodatkovni sistem INSPIRE

Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 13.07.2015 | 437 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Portal STOPbirokraciji.si

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 12.03.2015 | 433 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 517 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 374 ogledov