Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (7)
Prostor (1)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (9)
Centralni infrastrukturni gradniki (8)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Skupne metodologije in politike (1)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (8)
Semantična interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (2)
Organizacijska interoperabilnost (2)
Tehnična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (8)
Medorganizacijski dogovori (2)
Semantična orodja (1)
Sklep (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (10)
Obvezen (4)
Sprejet (2)

FORMAT

PDF (10)
DOCX (3)
ZIP (2)
BINARY (2)
TXT (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (11)
Ministrstvo za javno upravo (3)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)

16 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za javno upravo

Evidenca aplikacij

42EVA (Evidenca aplikacij) je informacijska podpora evidenci, v kateri evidentiramo pomembne meta podate o aplikacijah, in tako bolje organiziramo delo z njimi. Del evidence predstavljajo tudi podatki evidence dejavnosti obdelave, ki jo kot obvezno pri obdelavi osebnih podatkov zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov. Aplikacija 42EVA omogoča, da so na enem mestu strukturirano zbrani ključni podatki o aplikacijah in njihovih modulih. Podatki so strukturirano zabeleženi, tako da ni težko pripraviti ustreznih pregledov in seznamov, ki lahko služijo pri odločanju na različnih nivojih. Podatke lahko tako vsak uporabnik (z ustreznimi pravicami) pregleduje na ekranu ali pa iz njih pripravi xls datoteko in jo pregleduje z Excel-om. V okviru aplikacije 42EVA se vzpostavlja podpora za nov način vodenja evidence obdelav OP (osebni podatki), ki je po novem zahtevana tako pri upravljavcu kot pri pogodbenem obdelovalcu. V okviru sistema EVA so te evidence pokrite s tako imenovano “Matriko razmejitve odgovornosti”. V evidenco aplikacij so vpisane aplikacije, sistemi, ki izpostavljajo podatkovne storitve. Ti podatki so potrebni za vzpostavitev sistema portfolija podatkovnih storitev, ki je opredeljen v Strategiji upravljanja semantične interoperabilnosti in pripadajočem akcijskem načrtu. Aplikacija 42EVA deluje znotraj HKOM omrežja in je dostopna uporabnikom, katere so v aplikacijo vnesli skrbniki te aplikacije. 42EVA sestavljajo sklopi: - Aplikacije: aplikacija je informacijska rešitev, ki je sestavljena iz programske kode in vsega, kar sodi zraven za njeno delovanje, ki podpira dejavnosti (nekatere ali vse) institucije v okviru danega vsebinskega področja. - Moduli: so komponente informacijske rešitve (koda, parametrske datoteke, druge datoteke, dokumentacija), ki jih je možno samostojno namestiti in skupaj z drugimi moduli podpirajo (izvajajo) aktivnosti celotne aplikacije. - Pogodbe/dogovori: je seznam pogodb/dogovorov, povezanih z upravljanjem aplikacij in njihovih modulov. - Poročila: obsega seznam predpripravljenih poročil in izpisov.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 17.12.2020 | 313 ogledov

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 212 ogledov

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov. Zaupanje je vzpostavljeno tako na tehnološkem kot na formalnem nivoju.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 04.09.2020 | 1543 ogledov

Spletna aplikacija eJR omogoča informacijsko podporo procesu obdelave javnih razpisov. Podpira proces oddaje in obdelave vlog prijaviteljev. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postavljanju razpisov, odpiranja vlog, ocenjevanja vlog in izdelavo upravnih aktov, kot na primer poziva za dopolnitev vloge, odločbe ali pogodbe ter na koncu spremljanja izplačil zahtevkov. Rešitev je zgrajena z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljena je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih sistemov. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CES in SI-CAS in se povezuje z dokumentnim sistemom SPIS. Informacijska podpora izvajanju javnih razpisov eJR zagotavlja učinkovito in racionalno poslovanja javne uprave. Vzpostavlja pogoje za povezovanje javnih evidenc in zagotavlja elektronsko storitev za državljane, poslovne subjekte in zaposlene v javni upravi. Nudi informacijsko podporo celotnemu postopku, od priprave in objave razpisa do ocenjevanja vlog ter poročanja in spremljanja izvajanja projektov. eJR zmanjšuje administrativne ovire in povečuje uporabo e-storitev in sicer: - poenostavlja postopek oddaje oz. sprejema vlog; - poveča odstotek popolnih vlog s preverjanjem logičnih napak na vnosnih poljih, kar zmanjša število pozivov za njihovo dopolnitev; - povečuje učinkovitost s samodejnim upoštevanjem pogojev razpisa, ocenjevalnih kriterijev in uporabo predlog ter obrazcev; - omogoča evidenco prejetih vlog in celovit pregled nad vlogami ter fazami postopka; - nudi elektronsko, oddaljeno in sočasno ocenjevanje članov strokovnih komisij, kar omogoča hitrejše in preglednejše odločanje; - omogoča generiranje dokumentov od pozivov k dopolnitvi, sklepov, odločb, pogodb in vročilnic; - omogoča hitrejše oblikovanje naslednjih podobnih razpisov; - prijaviteljem nudi elektronsko oddajo zahtevkov (tudi preko mobilne naprave); - omogoča elektronsko prijavo preko SI-PASS gradnika (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - nudi elektronski podpis vloge z uporabo gradnika SI-CeS (podpisovanje s kvalificiranim digitalnim potrdilom in/ali mobilno identiteto oz. enkratnim geslom poslanim z SMS sporočilom); - zagotavlja integracijo z dokumentnim sistemom SPIS, kar zmanjša čas za evidentiranje dokumentov. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 19.06.2019 | 355 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 03.12.2018 | 482 ogledov

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 376 ogledov