Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (26)
Informacijska družba (11)
Splošno (10)
Gospodarstvo (2)
Prostor (1)
Davki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (12)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (8)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (6)
Skupne metodologije in politike (1)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (18)
Tehnična interoperabilnost (12)
Organizacijska interoperabilnost (5)
Semantična interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (16)
Arhitektura distribuiranih rešitev (5)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Semantična orodja (2)
Medorganizacijski dogovori (2)
Drugo (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Storitve medsebojnih povezav (2)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Zakon (1)
Mrežne storitve (1)
Uredba (1)
Politika NIO (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (21)
Obvezen (10)
Sprejet (8)

FORMAT

PDF (28)
DOCX (4)
TXT (2)
ZIP (2)
BINARY (2)
XLSX (1)
DOC (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (26)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
Vse institucije

39 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1241 ogledov

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov. Zaupanje je vzpostavljeno tako na tehnološkem kot na formalnem nivoju.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 18.10.2022 | 1643 ogledov

Skrinja je sistem poslovne inteligence in podatkovnega skladišča, ki ga razvija in upravlja Ministrstvo za javno upravo. Uporabniki (vodje, analitiki in drugi zaposleni) lahko interaktivno pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z učinkovitimi vizualizacijami preko različnih nadzornih plošč, poizvedb in poročil, tako na operativni, kot tudi taktični in strateški ravni. Z uporabo podatkov dolgoročno vplivamo na boljši izkoristek obstoječih kadrov, hitrejše in celovitejše načrtovanje, poročanje ter pametno odločanje na vseh ravneh. Namenjen je uporabnikom državne uprave kot horizontalna storitev. Vključuje podatke plač javnih uslužbencev celotnega javnega sektorja v državi, kar pomeni preko 2000 različnih proračunskih uporabnikov s preko 750 različnih vrst izplačil. Obenem vključuje tudi podatke vseh javnih naročil v državi, kar obsega preko 11% BDP v državi ter skupne sistemske šifrante. V pripravi je priklop podatkov Centralne kadrovske evidence državnih organov, upravnih postopkov ter drugih podatkovnih virov iz različnih državnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med državnimi organi veliko. V razvoju je tudi mobilna Skrinja, spletni vpogled v podatke (kjer je primerno in dopustno) ter napovedna analitika kot podlaga algoritmičnim obdelavam. Decembra 2020 je bil sistem Skrinja nagrajen za dosežke informatike in računalništva v javni upravi za leto 2020 (e-storitev javne uprave) s strani Slovenskega društva za informatiko. Poslovno inteligenčni sistem Skrinja je prejel diplomo za uvrstitev v finalni izbor v okviru natečaja Premik naprej 2022 za najboljšo izboljšavo v javni upravi, ki ga razpisuje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. Za vse dodatne informacije v zvezi s sistemom Skrinja se obrnite na e-naslov: skrinja@gov.si

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 12.10.2022 | 819 ogledov

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 27.09.2022 | 351 ogledov

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal je v letu 2015/2016 doživel tehnično in vizualno preobrazbo, kar omogoča bolj pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Portal NIO omogoča uporabnikom dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje določa: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model oblikovanja in vzdrževanja interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno in predstavlja dolgoročno aktivnost, s tem pa zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 08.08.2022 | 604 ogledov