Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (16)
Informacijska družba (12)
Splošno (10)
Kultura (2)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (2)
Prostor (2)
Notranje zadeve (2)
Znanost in tehnologija (1)
Mednarodne zadeve (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (10)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (9)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (7)
Skupne metodologije in politike (5)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (3)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (13)
Tehnična interoperabilnost (10)
Semantična interoperabilnost (8)
Organizacijska interoperabilnost (5)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (11)
Semantična orodja (7)
Arhitektura distribuiranih rešitev (3)
Politika NIO (3)
Drugo (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Zakon (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Zbirke podatkov (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Posredovanje in varnost sporočil (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (17)
Sprejet (11)
Obvezen (10)

FORMAT

PDF (24)
DOCX (6)
ZIP (3)
DOC (2)
XLSX (2)
BINARY (2)
ODT (1)
PPT (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (17)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (7)
Arhiv Republike Slovenije (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Vse institucije

38 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 08.07.2016 | 882 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 602 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 276 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Cilj projekta STORK je čezmejno prepoznavanje elektronske identitete državljanov sodelujočih držav. Slovenija spada v skupino držav, ki temelji na distribuiranem sistemu PEPS (Pan European Proxy Service). PEPS državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij v drugih državah EU. Slovenski državljan ne potrebuje drugega kot digitalno potrdilo izdajatelja v Sloveniji, da izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. Digitalno potrdilo s pripadajočim zasebnim ključem je lahko na disku računalnika, pametni kartici, mobilnem telefonu itd. Lastnosti sistema PEPS: • uporaba preko kateregakoli znanega brskalnika, ki podpira JavaScript in SSL: IE, FF, Chrome, Safari, Opera..., • deluje neodvisno od uporabnikovega operacijskega sistema (Windows, Linux, Mac ...), • podpiral bo vse slovenske izdajatelje kvalificiranih digitalnih potrdil, • noben osebni podatek ne gre v drugo državo brez izrecne odobritve porabnika‐državljana, • identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, • vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. Aplikacija, ki omogoča prijavo preko sistema PEPS, je popolnoma neodvisna od različnih sistemov preverjanja identitete in zaupanja v različnih državah EU. S tem si ponudnik storitve lahko enostavno in hitro razširi bazo uporabnikov na celotno EU. Če ponudnik storitve želi v svojo aplikacijo vgraditi funkcionalnost avtentikacije preko sistema PEPS, mora izvesti naslednje korake: • obvestiti upravljavca informacijskega sistema PEPS (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, MPJU) o svoji nameri, • po priporočilih MPJU se seznaniti z osnovnimi značilnosti, uporabljenimi pristopi in pripravljenimi rešitvami projekta STORK, • z MPJU skleniti pogodbo oz. dogovor o izvajanju in dostopnosti storitev, o obveznih in neobveznih atributih, zahtevanem nivoju zaupanja ipd., • v svoj informacijski sistem vključiti enega izmed pripravljenih integracijskih paketov (za okolja Java, .NET ali PHP; dostopni tudi v pripetih datotekah project_sp-package...).

Na voljo kot: BINARY ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 327 ogledov