Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

122 Results in catalogue

Sort by

<<1 234 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 >>

Slovenski javni e-arhiv

Poročilo o izbiri priporočene programske opreme za pretvarjanje v formate za dolgoročno hrambo : PRETVORNIKI IN VALIDATORJI

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 323 views

Centralni besednjak

Centralni besednjak enolično in jasno definira ključno terminologijo, ki se uporablja v okviru javne uprave. Vsi pojmi v centralnem besednjaku imajo jasno, nedvoumno in neredundantno definicijo. V centralnem besednjaku so termini organizirani v hierarhično strukturo. Vsak pojem je lahko v enem ali več odnosih nadrejenosti ali podrejenosti do drugih pojmov. Odnosi med pojmi vključujejo tudi asociativne (nehierarhične) odnose. Centralni besednjak vsebuje tudi druge metapodatke (npr. skrbnike pojmov, dovoljene vrednosti v obliki šifrantov, pripadajoče vire (npr. spletne storitve, ki izpostavljajo določene podatke) itd). Centralni besednjak zagotavlja konsistenten jezik in predstavljal referenco za: • Snovalce informacijskih rešitev, aplikacij, registrov, evidenc, itd. • Oblikovalce zakonodajnih in drugih besedil. • Uporabnike oziroma odjemalce podatkov, ki niso matični nosilci posameznega področja (npr. drugi organi javne uprave, poslovni analitiki itd.). Centralni besednjak je objavljen s pomočjo spletne aplikacije Web Protege, ki je večjezično orodje za upravljanje ontologij in drugih besednjakov. Podpira standarde RDF, SKOS, OWL in druge sodobne standarde s področja semantičnega spleta.

Available as: DOCX DOC
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 20.12.2021 | 842 views

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.12.2021 | 1819 views

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A; v nadaljevanju ZDSMA) v tretjem odstavku 5. člena napotuje na uporabo harmoniziranega standarda – to je standarda, ki je v skladu z izvedbenim sklepom Evropske Komisije objavljen v UL EU. Izvedbeni sklep EK velja neposredno v vseh državah članicah in ne potrebuje prenosa v pravni red Republike Slovenije. Peti in šesti odstavek 5. člena ZDSMA, ki vsebujeta sklic na standard SIST EN 301 549 V1.1.2, bi prišla v poštev, če ne bi bili objavljeni sklici na harmoniziran standard, kar pa so. Seznam standardov je objavljen na spletni strani SIST (glej spodaj). Standard SIST EN 301 549 V2.1.2:2018 je v uporabi in harmoniziran do 12. februarja 2022, najnovejša različica standarda SIST EN 301 549 V3.2.1, pa 12. februarja 2022 postane edini ustrezni standard.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 343 views

Programsko orodje za avtomatizirano razpoznavanje in zakritje z zakonom varovanih podatkov

Orodje za anonimizacijo je programska rešitev (OpenText!Brava in Blazon), ki jo je slovenska javna arhivska služba (SJAS) pridobila in prilagodila v okviru projekta e-ARH.si (2016-2020/2021) ter omogoča anonimizacijo dokumentarnega oz. arhivskega gradiva. Rešitev omogoča: - uvoz gradiva posameznega dokumenta ali skupine dokumentov za anonimizacijo (v formatih .pdf, .jpg, .tiff itn.); - izvedbo avtomatizirane optične prepoznave znakov (OCR); - izdelavo in dodajanje iskanih nizov ali besed v bazo (geslovnik); - možnost uvoza pred-nastavljenih baz besed, oziroma kreiranje in urejanje novih (tudi možnost izvoza baz); - izvedbo avtomatizirane anonimizacije posameznega dokumenta ali skupine dokumentov; - ročno (s signiranjem) označbo besede, del besedila, predmeta ali področja gradiva, ki so predmet anonimizacije; - uporabniški vmesnik, ki uporabniku v fazi pregledovanja dokumenta oz. besedila omogoča, da predlagane iskalne nize ali besede za anonimizacijo sprejme ali jih zavrne. Orodje za anonimizacijo je nameščeno na mreži SJAS, pri nas se tudi nahajajo ustrezna navodila in usposobljen napredni uporabnik za uporabo orodja. Kontakt: (at)gov.si

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 455 views

DRO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 1329 views

GeoHUB-SI

GeoHub-SI

- GeoHub-SI je GIS portal, ki zagotavlja platformo za objavo vsebin, povezanih s prostorom, v obliki GIS servisov in aplikacij, namenjenih interni ali splošni javnosti. - Namenjen je dostopu do storitev, aplikacij in prostorskih podatkov, ki so jih državne institucije dale v souporabo. - Temelji na infrastrukturi državnega računalniškega oblaka (DRO), ki ga zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je tudi pristojno za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi, zato lahko na portalu objavljajo tiste državne institucije, ki imajo pravico uporabe storitev na DRO. DRO in delovanje centralno informacijsko komunikacijskega sistema zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je upravljalec ITK infrastrukture državne uprave in skrbi za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.11.2021 | 539 views

e-JN

Elektronsko javno naročanje RS

Z informacijskim sistemom Elektronskih javnih naročil e-JN so zagotovljene osnovne funkcionalnosti za izvajanje elektronskih javnih naročil predvsem za vladne proračunske uporabnike in integracija v informacijsko okolje Ministrstva za javno upravo ter povezave z javnimi evidencami.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.11.2021 | 381 views

<<1 234 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 >>

122 Results in catalogue

Sort by

<<1 234 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 >>

Slovenski javni e-arhiv

Poročilo o izbiri priporočene programske opreme za pretvarjanje v formate za dolgoročno hrambo : PRETVORNIKI IN VALIDATORJI

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 323 views

Centralni besednjak

Centralni besednjak enolično in jasno definira ključno terminologijo, ki se uporablja v okviru javne uprave. Vsi pojmi v centralnem besednjaku imajo jasno, nedvoumno in neredundantno definicijo. V centralnem besednjaku so termini organizirani v hierarhično strukturo. Vsak pojem je lahko v enem ali več odnosih nadrejenosti ali podrejenosti do drugih pojmov. Odnosi med pojmi vključujejo tudi asociativne (nehierarhične) odnose. Centralni besednjak vsebuje tudi druge metapodatke (npr. skrbnike pojmov, dovoljene vrednosti v obliki šifrantov, pripadajoče vire (npr. spletne storitve, ki izpostavljajo določene podatke) itd). Centralni besednjak zagotavlja konsistenten jezik in predstavljal referenco za: • Snovalce informacijskih rešitev, aplikacij, registrov, evidenc, itd. • Oblikovalce zakonodajnih in drugih besedil. • Uporabnike oziroma odjemalce podatkov, ki niso matični nosilci posameznega področja (npr. drugi organi javne uprave, poslovni analitiki itd.). Centralni besednjak je objavljen s pomočjo spletne aplikacije Web Protege, ki je večjezično orodje za upravljanje ontologij in drugih besednjakov. Podpira standarde RDF, SKOS, OWL in druge sodobne standarde s področja semantičnega spleta.

Available as: DOCX DOC
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 20.12.2021 | 842 views

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.12.2021 | 1819 views

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A; v nadaljevanju ZDSMA) v tretjem odstavku 5. člena napotuje na uporabo harmoniziranega standarda – to je standarda, ki je v skladu z izvedbenim sklepom Evropske Komisije objavljen v UL EU. Izvedbeni sklep EK velja neposredno v vseh državah članicah in ne potrebuje prenosa v pravni red Republike Slovenije. Peti in šesti odstavek 5. člena ZDSMA, ki vsebujeta sklic na standard SIST EN 301 549 V1.1.2, bi prišla v poštev, če ne bi bili objavljeni sklici na harmoniziran standard, kar pa so. Seznam standardov je objavljen na spletni strani SIST (glej spodaj). Standard SIST EN 301 549 V2.1.2:2018 je v uporabi in harmoniziran do 12. februarja 2022, najnovejša različica standarda SIST EN 301 549 V3.2.1, pa 12. februarja 2022 postane edini ustrezni standard.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 343 views

Programsko orodje za avtomatizirano razpoznavanje in zakritje z zakonom varovanih podatkov

Orodje za anonimizacijo je programska rešitev (OpenText!Brava in Blazon), ki jo je slovenska javna arhivska služba (SJAS) pridobila in prilagodila v okviru projekta e-ARH.si (2016-2020/2021) ter omogoča anonimizacijo dokumentarnega oz. arhivskega gradiva. Rešitev omogoča: - uvoz gradiva posameznega dokumenta ali skupine dokumentov za anonimizacijo (v formatih .pdf, .jpg, .tiff itn.); - izvedbo avtomatizirane optične prepoznave znakov (OCR); - izdelavo in dodajanje iskanih nizov ali besed v bazo (geslovnik); - možnost uvoza pred-nastavljenih baz besed, oziroma kreiranje in urejanje novih (tudi možnost izvoza baz); - izvedbo avtomatizirane anonimizacije posameznega dokumenta ali skupine dokumentov; - ročno (s signiranjem) označbo besede, del besedila, predmeta ali področja gradiva, ki so predmet anonimizacije; - uporabniški vmesnik, ki uporabniku v fazi pregledovanja dokumenta oz. besedila omogoča, da predlagane iskalne nize ali besede za anonimizacijo sprejme ali jih zavrne. Orodje za anonimizacijo je nameščeno na mreži SJAS, pri nas se tudi nahajajo ustrezna navodila in usposobljen napredni uporabnik za uporabo orodja. Kontakt: (at)gov.si

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 455 views

DRO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.11.2021 | 1329 views

GeoHUB-SI

GeoHub-SI

- GeoHub-SI je GIS portal, ki zagotavlja platformo za objavo vsebin, povezanih s prostorom, v obliki GIS servisov in aplikacij, namenjenih interni ali splošni javnosti. - Namenjen je dostopu do storitev, aplikacij in prostorskih podatkov, ki so jih državne institucije dale v souporabo. - Temelji na infrastrukturi državnega računalniškega oblaka (DRO), ki ga zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je tudi pristojno za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi, zato lahko na portalu objavljajo tiste državne institucije, ki imajo pravico uporabe storitev na DRO. DRO in delovanje centralno informacijsko komunikacijskega sistema zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je upravljalec ITK infrastrukture državne uprave in skrbi za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.11.2021 | 539 views

e-JN

Elektronsko javno naročanje RS

Z informacijskim sistemom Elektronskih javnih naročil e-JN so zagotovljene osnovne funkcionalnosti za izvajanje elektronskih javnih naročil predvsem za vladne proračunske uporabnike in integracija v informacijsko okolje Ministrstva za javno upravo ter povezave z javnimi evidencami.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.11.2021 | 381 views

<<1 234 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 >>

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB