Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (1)
Kultura (1)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (1)
Splošno (1)
Znanost in tehnologija (1)
Izobraževanje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Centralni infrastrukturni gradniki (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (2)
E-storitve (2)
Semantična interoperabilnost (1)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (2)
Zbirke podatkov (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)

STATUS

Priporočen (4)
Sprejet (2)

FORMAT

PDF (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (1)
Ministrstvo za kulturo (1)

6 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 259 ogledov

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.03.2023 | 228 ogledov

Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Nacionalni portal odprte znanosti

Nacionalni portal odprte znanosti sestavljajo repozitoriji, ki omogočajo zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezični spletni in mobilni vmesniki, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Kompatibilnost repozitorijev univerz z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitoriji univerz so povezani s COBISS.SI in SICRIS-om, vključeni v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne spletne imenike, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …). Zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) se izvaja na nacionalnem portalu za vsako delo, shranjeno v repozitorije univerz. Nacionalni portal preko dvojezičnega spletnega in mobilnih vmesnikov omogoča iskanje po vseh repozitorijih hkrati, na voljo je priporočilni sistem in funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Evropska komisija je za okvirni program za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti in inoviranja, poimenovan Obzorje 2020, določila, da je obvezna odprta dostopnost vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Odprta dostopnost raziskovalnih podatkov je načrtovana v pilotnem obsegu in bo upoštevala posebnosti znanstvenih področij ter vidike zasebnosti, poslovnih skrivnosti, nacionalne varnosti, upravičenih komercialnih interesov in pravic intelektualne lastnine (več si lahko preberete na straneh, ki so namenjene odprtemu dostopu v programu Obzorje 2020). Z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti je zainteresirani javnosti doma ter po svetu (raziskovalcem, študentom, podjetjem, laični javnosti …) omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij. Raziskovalci imajo na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz javno financiranih raziskav. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja (več o odprti znanosti najdete v poročilu organizacije Royal Society).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.03.2017 | 257 ogledov