Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (50)
General (33)
Information Society (31)
Environment, INSPIRE (12)
Protection of personal data and public information (8)
Statistics (5)
Culture (4)
Economy (4)
Transport (3)
Internal affairs (2)
Science and Technology (2)
Finance (2)
Education (2)
Agriculture, fisheries, forestry and food (2)
Environment (2)
International issues (1)
Taxation (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Health care (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (21)
Interoperability framework, central applications (17)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (17)
Common methodologies and policies (17)
Central building blocks, e-Government architecture (11)
Central software distribution (3)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (42)
Organizational interoperability (29)
Technical interoperability (25)
Legislative interoperability (10)
Semantic interoperability (10)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (40)
Policy of National interoperability framework (11)
National interoperability framework (10)
Semantic assets (8)
Cross-sectorial agreements (8)
Data presentation and exchange (7)
Distributed Application Architecture (6)
Interconnection Services (4)
Law (Act) (3)
Web Services (3)
Memorandum (2)
Other (2)
Contract (2)
Data integration and middleware (1)
Regulations (1)
Network Services (1)
File and message transfer protocols (1)
Decision (1)
Regulation (Decree) (1)
XML-based standards (1)
XML schemas (1)
File type and document formats (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (60)
Mandatory (40)
Adopted (16)

FORMAT

PDF (47)
DOC (14)
DOCX (9)
ZIP (4)
PPT (4)
BINARY (3)
XLSX (2)
TXT (1)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (51)
Ministrstvo za javno upravo (20)
Ministrstvo za notranje zadeve (11)
Geodetska uprava Republike Slovenije (7)
Informacijski pooblaščenec (6)
Statistični urad Republike Slovenije (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Ministrstvo za kulturo (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
All institutions

116 Results in catalogue

Sort by

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.03.2015 | 271 views

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 331 views

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 271 views

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Informacijski sistem PEPS (angl. Pan European Proxy Service) državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij ponudnikov storitev (angl. Service Provider, SP) v drugih državah EU. Državljan ne potrebuje drugega kot e-identiteto, ki jo je pridobil v svoji državi članici s strani nekega zaupanja vrednega izdajatelja (angl. Identity Provider, IP). Preko PEPS se poleg zanesljive identifikacije državljana zanj lahko pridobijo tudi osebni podatki iz zanesljivih virov, t.j. različnih uradnih evidenc (angl. Attribute Provider, AT). Organiziranost na slovenski ravni: • PEPS: S sistemom PEPS na slovenski ravni (SI-PEPS) upravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo , Direktorat za informatiko in e-storitve. Preko interoperabilnostne strukture STORK se SI-PEPS povezuje s sistemi PEPS v drugih državah. • IP: Državljan Slovenije z digitalnim potrdilom overitelja, ki deluje v Sloveniji, izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. V slovenskem PEPS so trenutno priznana digitalna potrdila izdajateljev SIGEN-CA, SIGOV-CA in POŠTArCA, v prihodnje pa bodo vključena tudi digitalna potrdila ostalih izdajateljev. • AP: Sistem SI-PEPS je povezan s Centralnim registrom prebivalstva (CRP), ki za potrebe obstoječih storitev, podprtih v STORK, zagotavlja potrebne osebne podatke slovenskih državljanov. • SP: Slovenija preko STORK trenutno nudi tri storitve: 1. e-Vročanje (e-Delivery) pri Pošti Slovenije: V okviru pilota je omogočen dostop do nacionalnih rešitev za e-vročanje na podlagi prepoznavanja e-identitet z infrastrukturo STORK. Pilot zagotavlja infrastrukturo za čezmejno e-vročanje s povezavo med sistemi različnih držav. 2. Sprememba naslova (Change of Address) pri Ministrstvu za notranje zadeve: Če se uporabnik preseli v Španijo, Portugalsko, Švedsko ali Estonijo, lahko koristi storitve, ki so bile razvite v teh državah v okviru pilota “Sprememba naslova”. Gre za spletne aplikacije, ki državljanom EU olajšajo spremembo naslova prebivališča pri selitvi iz ene države v drugo. V vseh državah se uporabnik lahko identificira preko infrastrukture STORK. 3. Prijava v Avtentikacijski sistem Evropske komisije ECAS: V okviru pilota je bila izvedena integracija sistema avtentikacije STORK z Avtentikacijskim sistemom Evropske komisije ECAS. S tem je omogočen enostaven dostop do številnih storitev Evropske komisije, ki podpirajo prijavo prek sistema ECAS.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 270 views

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). V okviru projekta je bil pripravljen usklajen nabor atributov, ki jih je mogoče prenašati preko sistemov PEPS med različnimi uradnimi evidencami in posameznimi ponudniki storitev. V okviru pilotskega projekta STORK 2.0 bo ta nabor predvidoma razširjen z atributi, potrebnimi za opravljanje pilotnih storitev tega projekta. V času objave na portalu NIO je mogoče prenašati naslednje atribute: • kodaNarodnosti (nationalityCode), • ePošta (eMail), • starost (age), • dovoljenjeZaPrebivanje (residencePermit), • priimek (surname), • ime (givenName), • spol (gender), • davčnaŠtevilka (fiscalNumber), • eIdentifikator (eIdentifier), • privzetoDružinskoIme (adoptedFamilyName), • podedovanoDružinskoIme (inheritedFamilyName), • jeStarostVečKot (isAgeOver), • tekstovniNaslovPrebivališča (textResidenceAddress), • naziv (title), • stan (maritalStatus), • podpisanDokument (signedDoc), • psevdonim (pseudonym), • datumRojstva (dateOfBirth), • kanoničniNaslovPrebivališča (canonicalResidenceAddress), • državaRojstva (countryCodeOfBirth), • nivo zaupanja (citizenQAAlevel). Podrobnosti z natančnimi definicijami posameznih atributov so podane v pripeti datoteki D5.7.3_Functional_Design_for_PEPS-MW_models_and_interoperability_FINAL.pdf. Pri določanju nivojev zaupanja je bil uporabljen pristop, da ponudniki storitev uporabljajo njim poznane, domače nivoje avtentikacije. Za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi državami članicami je potrebno vzpostaviti mehanizem samodejnega prevajanja med nivoji zaupanja posameznih držav članic, ki se izvaja preko t.i. STORK QAA nivojev zaupanja (STORK Quality Authentication Assurance Levels), pri čemer je potrebno upoštevati način identifikacije uporabnika ob izdaji e-identitete, postopek njenega izdajanja, zaupanje v izdajatelja e-identitete, obliko e-identitete in varnost avtentikacijskega mehanizma. Upoštevaje vse navedene elemente vsaka država članica svoje domače nivoje zaupanja prevaja v enega izmed naslednjih STORK QAA nivojev: • QAA nivo 1, • QAA nivo 2, • QAA nivo 3, • QAA nivo 4. Podrobnosti glede določanja nivojev zaupanja so podane v pripetih datotekah D2.1_v_1_5-def.pdf in D2.3_final.pdf.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 270 views

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Cilj projekta STORK je čezmejno prepoznavanje elektronske identitete državljanov sodelujočih držav. Slovenija spada v skupino držav, ki temelji na distribuiranem sistemu PEPS (Pan European Proxy Service). PEPS državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij v drugih državah EU. Slovenski državljan ne potrebuje drugega kot digitalno potrdilo izdajatelja v Sloveniji, da izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. Digitalno potrdilo s pripadajočim zasebnim ključem je lahko na disku računalnika, pametni kartici, mobilnem telefonu itd. Lastnosti sistema PEPS: • uporaba preko kateregakoli znanega brskalnika, ki podpira JavaScript in SSL: IE, FF, Chrome, Safari, Opera..., • deluje neodvisno od uporabnikovega operacijskega sistema (Windows, Linux, Mac ...), • podpiral bo vse slovenske izdajatelje kvalificiranih digitalnih potrdil, • noben osebni podatek ne gre v drugo državo brez izrecne odobritve porabnika‐državljana, • identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, • vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. Aplikacija, ki omogoča prijavo preko sistema PEPS, je popolnoma neodvisna od različnih sistemov preverjanja identitete in zaupanja v različnih državah EU. S tem si ponudnik storitve lahko enostavno in hitro razširi bazo uporabnikov na celotno EU. Če ponudnik storitve želi v svojo aplikacijo vgraditi funkcionalnost avtentikacije preko sistema PEPS, mora izvesti naslednje korake: • obvestiti upravljavca informacijskega sistema PEPS (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, MPJU) o svoji nameri, • po priporočilih MPJU se seznaniti z osnovnimi značilnosti, uporabljenimi pristopi in pripravljenimi rešitvami projekta STORK, • z MPJU skleniti pogodbo oz. dogovor o izvajanju in dostopnosti storitev, o obveznih in neobveznih atributih, zahtevanem nivoju zaupanja ipd., • v svoj informacijski sistem vključiti enega izmed pripravljenih integracijskih paketov (za okolja Java, .NET ali PHP; dostopni tudi v pripetih datotekah project_sp-package...).

Available as: BINARY ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 268 views

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 394 views