Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (8)
Splošno (5)
Informacijska družba (4)
Kultura (1)
Finance (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (8)
Centralni infrastrukturni gradniki (6)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (4)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (7)
E-storitve (5)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Spletne storitve (1)

STATUS

Priporočen (7)
Sprejet (4)
Obvezen (1)

FORMAT

PDF (8)
XLSX (1)
TXT (1)
DOC (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (6)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (2)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)

12 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik Pladenj

SISTEM ZA STANDARDIZIRANO IZVAJANJE ELEKTRONSKIH PODATKOVNIH POIZVEDB Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika PLADENJ (več v priloženem dokumentu): • komunikacija z okolico preko spletnih servisov; • deluje kot zanesljiv transportni kanal; • možna uporaba v vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke iz različnih podatkovnih virov; • poudarek na večnamenskosti; • nevtralizira tehnološke specifike in kompleksnost podatkovnih virov; • omogoča uporabniku, da se lahko bolj usmeri na vsebino, obdelavo in interpretacijo prejetih podatkov; • podatki se hranijo samo dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem, potem se izbrišejo; • izredna fleksibilnost; • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira (preko GUI); • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema (preko GUI); • prilagajanje specifikam posameznega podatkovnega vira; • enostavno modeliranje konkretnega postopka poizvedbe, za določeno aplikacijo/namen; • podpora enostavnim in kompleksnim postopkom; • vzporedno ali zaporedno izvajanje poizvedb; • možno vzpostavljanje odvisnosti med poizvedbami, avtomatizirane vejitve na podlagi vsebine prejetih podatkov; • popolna podpora za delo z asinhronimi podatkovnimi viri, vgrajena funkcionalnost za čakanje na odgovor; • amortiziranje kratkotrajnih izpadov podatkovnih virov, vgrajena funkcionalnost auto-resume; • monitoring in avtomatske eskalacije v primeru izpada podatkovnega vira; • izravnavanje obremenitev in blaženje motenj s pomočjo metod strojnega učenja. Integracija sistema Pladenj z odjemalci in viri poteka preko spletnih servisov. (zaradi varnostnih razlogov je uporaba možna samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: DOC PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 16.02.2024 | 1041 ogledov

Informacijski sistem eDediščina (v nadaljnjem besedilu aplikacija ISeD) je bil izdelan v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo je s tem projektom skupaj z ostalimi deležniki izdelalo, dopolnilo in posodobilo vsebino in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine. Zagotovilo je večjo uporabo e-storitev na področju kulture ter večjo preglednost in učinkovitost varstva kulturne dediščine pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Aplikacija ISeD je zasnovana spletno, vsi moduli uporabljajo skupno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (DRO) in skupni tehnološko neodvisen gradnik spletnega GIS (geografski informacijski sistem) urejevalnika ISeDGIS na GeoHUB-SI v okolju MJU. Aplikacija ISeD omogoča: • vzdrževanje in uporabo registra nepremične kulturne dediščine (modul eRNPD) in registra nesnovne kulturne dediščine (modul eRNSD), • vzpostavitev in vzdrževanje sistema varstvenih območij dediščine (modul eVOD) ter • učinkovito spremljanje in nadzor arheoloških raziskav na terenu (modul eArheologija). Aplikacija ISeD podpira vse faze zgoraj navedenih postopkov varstva dediščine in vse vključene deležnike: Ministrstvo za kulturo, pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine, državne in zasebne izvajalce arheoloških raziskav, regionalne muzeje in državljane. Javno dostopni del aplikacije ISeD omogoča državljanom, da se vključijo v sistem varstva kulturne dediščine. Na portalu Moja eDediščina lahko državljani vlagajo pobude za vpis v register kulturne dediščine in vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, vključno z njihovim sofinanciranjem, ter sodelujejo v e-javnih obravnavah o določitvi varstvenih režimov kulturne dediščine. Z uporabo aplikacije ISeD in enotne metodologije, ki je bila razvita v okviru projekta eDediščina, omogočamo enoten pristop k vrednotenju, obravnavi in varovanju nepremične kulturne dediščine na ravni celotne države in za vse zvrsti te dediščine.   V okviru aplikacije ISeD so posodobljeni javni pregledovalniki registra nepremične in registra nesnovne kulturne dediščine ter varstvenih režimov kulturne dediščine; razvit je nov pregledovalnik evidence izvedenih arheoloških raziskav. Podatki, ki so na voljo v javnih pregledovalnikih, se osvežujejo sproti in omogočajo pregled stanja nepremične kulturne dediščine v realnem času. Poleg pregledovalnikov so bile vzpostavljene tudi spletne storitve dostopanja in prevzemanja podatkov, ki so v celoti dostopni kot odprti podatki. S tem je zagotovljeno bolj učinkovito vključevanje varstva dediščine v prostorsko načrtovanje in gradnjo (eProstor in eGraditev).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 439 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 08.11.2022 | 518 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1460 ogledov