Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (33)
Informacijska družba (20)
Splošno (18)
Prostor (5)
Statistika (4)
Kultura (2)
Znanost in tehnologija (1)
Mednarodne zadeve (1)
Davki (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Finance (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (19)
Centralni infrastrukturni gradniki (16)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (13)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (8)
Skupne metodologije in politike (7)
Centralne distribucije (2)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (24)
Tehnična interoperabilnost (23)
Organizacijska interoperabilnost (8)
Semantična interoperabilnost (8)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (23)
Semantična orodja (7)
Arhitektura distribuiranih rešitev (7)
Medorganizacijski dogovori (6)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (4)
Predstavitev podatkov in izmenjava (4)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Integracija podatkov in vmesna oprema (2)
Zakon (2)
Zbirke podatkov (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Spletne storitve (1)
Drugo (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Politika NIO (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (32)
Obvezen (19)
Sprejet (14)

FORMAT

PDF (28)
DOCX (9)
DOC (7)
XLSX (3)
ZIP (3)
TXT (1)
PPTX (1)
PPT (1)
BINARY (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (25)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (11)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Ministrstvo za notranje zadeve (5)
Ministrstvo za kulturo (3)
Statistični urad Republike Slovenije (3)
Geodetska uprava Republike Slovenije (3)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Vse institucije

65 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 12.03.2024 | 1918 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Navodila za prevzem vlog iz portala eUprava

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 11.03.2024 | 661 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik Pladenj

SISTEM ZA STANDARDIZIRANO IZVAJANJE ELEKTRONSKIH PODATKOVNIH POIZVEDB Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika PLADENJ (več v priloženem dokumentu): • komunikacija z okolico preko spletnih servisov; • deluje kot zanesljiv transportni kanal; • možna uporaba v vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke iz različnih podatkovnih virov; • poudarek na večnamenskosti; • nevtralizira tehnološke specifike in kompleksnost podatkovnih virov; • omogoča uporabniku, da se lahko bolj usmeri na vsebino, obdelavo in interpretacijo prejetih podatkov; • podatki se hranijo samo dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem, potem se izbrišejo; • izredna fleksibilnost; • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira (preko GUI); • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema (preko GUI); • prilagajanje specifikam posameznega podatkovnega vira; • enostavno modeliranje konkretnega postopka poizvedbe, za določeno aplikacijo/namen; • podpora enostavnim in kompleksnim postopkom; • vzporedno ali zaporedno izvajanje poizvedb; • možno vzpostavljanje odvisnosti med poizvedbami, avtomatizirane vejitve na podlagi vsebine prejetih podatkov; • popolna podpora za delo z asinhronimi podatkovnimi viri, vgrajena funkcionalnost za čakanje na odgovor; • amortiziranje kratkotrajnih izpadov podatkovnih virov, vgrajena funkcionalnost auto-resume; • monitoring in avtomatske eskalacije v primeru izpada podatkovnega vira; • izravnavanje obremenitev in blaženje motenj s pomočjo metod strojnega učenja. Integracija sistema Pladenj z odjemalci in viri poteka preko spletnih servisov. (zaradi varnostnih razlogov je uporaba možna samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: DOC PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 16.02.2024 | 1044 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 228 ogledov