Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (27)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (23)
Splošno (12)
Kultura (5)
Gospodarstvo (1)
Znanost in tehnologija (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Prostor (1)
Vsa področja

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (19)
Centralni infrastrukturni gradniki (14)
Skupne metodologije in politike (12)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (7)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (18)
Organizacijska interoperabilnost (16)
Tehnična interoperabilnost (14)
Pravna interoperabilnost (5)
Semantična interoperabilnost (4)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (15)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (10)
Medorganizacijski dogovori (5)
Predstavitev podatkov in izmenjava (4)
Drugo (3)
Arhitektura distribuiranih rešitev (3)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Zbirke podatkov (1)
Zakon (1)
Spletne storitve (1)
Semantična orodja (1)
Posredovanje in varnost sporočil (1)
Memorandum (1)
Pravilnik (1)
Mrežne storitve (1)
Sklep (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Politika NIO (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (29)
Obvezen (14)
Sprejet (14)

FORMAT

PDF (36)
DOCX (12)
DOC (5)
ZIP (4)
XLSX (2)
BINARY (2)
ODT (1)
XML_TEXT (1)
TXT (1)
PPT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (27)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (18)
Ministrstvo za kulturo (4)
Arhiv Republike Slovenije (3)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Vse institucije

57 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.09.2023 | 2465 ogledov

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 364 ogledov