Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
Prijava s certifikatom
Portal NIO > Katalog > Iskanje po katalogu

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (15)
Informacijska družba (15)
Splošno (10)
Gospodarstvo (1)
Znanost in tehnologija (1)

GRADNIK

Skupne metodologije in politike (9)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (7)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (11)
Organizacijska interoperabilnost (10)
Tehnična interoperabilnost (8)
Semantična interoperabilnost (1)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Nacionalni interoperabilnostni okvir (9)
e-Storitve (8)
Drugo (3)
Arhitektura distribuiranih rešitev (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Medorganizacijski dogovori (1)
Semantična orodja (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Memorandum (1)
Mrežne storitve (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (15)
Sprejet (9)
Obvezen (7)

FORMAT

PDF (21)
DOCX (8)
ZIP (3)
XLSX (2)
DOC (2)
XML_TEXT (1)
TXT (1)
ODT (1)
PPT (1)
BINARY (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (21)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (8)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Ministrstvo za kulturo (1)

31 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

1234>>

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 08.12.2023 | 819 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Katalog informacijskih storitev MDP

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je skladno s 74. a členom ZDU pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. Ministrstvo zagotavlja širok nabor informacijskih rešitev s področja centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Katalog storitev predstavlja pregled vseh razpoložljivih informacijskih storitev, ki jih sproti dopolnjujemo z novimi. Katalog je zasnovan po skupnih področjih storitev. Posamezne krovne storitve so lahko izvedene z različnimi elementarnimi storitvami na nižji ravni.

Na voljo kot: XLSX
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 08.12.2023 | 713 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS

Storitev SI-PASS je enotna točka za preverjanje identitete različnih uporabnikov (državljanov, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev) ter elektronsko podpisovanje vlog in ostalih dokumentov. SI-PASS se praviloma uporablja v okviru opravljanja posameznih elektronskih storitev (npr. eUprava, eVem). Povezane storitve s tehnično dokumentacijo: Centralni sistem za strežniško e-podpisovanje SI-CeS: https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+sistem+za+streznisko+epodpisovanje+sices Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS (prijava v SI-PASS in smsPASS): https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+avtentikacijski+sistem+sicas Kontakt: si-trust@gov.si

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 07.12.2023 | 1154 ogledov

SI-CeV

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni sistem za e-vročanje SI-CeV

Vzpostavitev sistema za centralno e-vročanje SI CeV omogoča varno elektronsko vročanje različnih dokumentov med različnimi institucijami javnega sektorja in končnimi uporabniki ter institucijami javnega sektorja skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravno poslovanje, poslovanje pravosodnih organov idr. Uporabniki so državljani in poslovni subjekti ter institucije javnega sektorja. Ob tem lahko državljani in poslovni subjekti uporabljajo svoje varne poštne predale, ki so jih pri komercialnih ponudnikih odprli tudi za morebitne druge namene. SI-CeV v svojih rešitvah predvideva tudi e-vročanje tujim uporabnikom, in sicer prek posebnih čezmejnih platform, ki so rezultat različnih dejavnosti na ravni EU.

Na voljo kot: XML_TEXT TXT DOCX PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 23.11.2023 | 633 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Upravljanje informacijsko komunikacijskih sredstev in storitev v državni upravi

Ministrstvo za javno upravo je na podlagi 74. a člena Zakona o državni upravi, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. V ta namen je pripravilo različna navodila, ki so pomembna za delovanje informacijsko-komunikacijskih sistemov centraliziranih organov državne uprave.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.3 | Datum zadnje spremembe: 20.11.2023 | 128 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Na poti k digitalni preobrazbi Slovenije po meri uporabnika

Dokument je sestavljen iz ključnih področij, strateških smernic in primerov najboljše prakse, ki ponazarjajo obstoječe rezultate in skupne cilje, za katere si prizadevamo. Opremljeni s podatki, znanjem, ekipo in ambicioznimi cilji lahko skupaj prispevamo k napredku Slovenije na področju digitalne zrelosti države in kakovosti digitalnih storitev ter tako spodbudimo različne deležnike k sodelovanju. Dokument je v angleščini.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 21.09.2023 | 321 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.09.2023 | 1938 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 200 ogledov

1234>>
                                                                                  E-pošta: nio@gov.si
Portal NIO

Katalog
Nameni in cilji
Politika delovanja
Dokumentacija
Povezave
Slovar
Novice

Kontakt

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

OBVEŠČANJE

Če želite prejemati novice in priporočila, se naročite na prejemanje obvestil. Potrebna je prijava v portal.



Kolofon | Pogoji uporabe | O piškotkih | Copyright 2013 - Ministrstvo za javno upravo

Designed by XLAB