Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (42)
General (31)
Information Society (27)
Environment, INSPIRE (11)
Protection of personal data and public information (8)
Statistics (5)
Economy (4)
Culture (3)
Transport (3)
Internal affairs (2)
Science and Technology (2)
Finance (2)
Education (2)
Agriculture, fisheries, forestry and food (2)
Environment (2)
International issues (1)
Taxation (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Health care (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (18)
Common methodologies and policies (18)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (16)
Interoperability framework, central applications (15)
Central building blocks, e-Government architecture (11)
Central software distribution (3)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (39)
Organizational interoperability (30)
Technical interoperability (21)
Semantic interoperability (8)
Legislative interoperability (7)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (37)
Policy of National interoperability framework (11)
National interoperability framework (10)
Cross-sectorial agreements (9)
Semantic assets (6)
Data presentation and exchange (5)
Distributed Application Architecture (5)
Interconnection Services (4)
Law (Act) (3)
Web Services (3)
Other (2)
Contract (2)
Network Services (1)
File and message transfer protocols (1)
Decision (1)
Regulation (Decree) (1)
XML-based standards (1)
XML schemas (1)
File type and document formats (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (56)
Mandatory (36)
Adopted (13)

FORMAT

PDF (43)
DOC (12)
DOCX (5)
ZIP (4)
PPT (4)
BINARY (3)
XLSX (2)
TXT (2)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (47)
Ministrstvo za javno upravo (15)
Ministrstvo za notranje zadeve (11)
Geodetska uprava Republike Slovenije (6)
Informacijski pooblaščenec (6)
Statistični urad Republike Slovenije (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
All institutions

105 Results in catalogue

Sort by

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 03.12.2018 | 679 views

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal je v letu 2015/2016 doživel tehnično in vizualno preobrazbo, kar omogoča bolj pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Portal NIO omogoča uporabnikom dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje določa: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model oblikovanja in vzdrževanja interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno in predstavlja dolgoročno aktivnost, s tem pa zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 13.08.2018 | 738 views

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.08.2018 | 587 views