Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

11 Results in catalogue

Sort by

Enotni standardi spletnih mest državne uprave

Dokument navaja minimalne standarde, ki jih morajo upoštevati vsa javno objavljena spletna mesta organov državne uprave . Namen standardov je vzpostaviti poenoten sistem spletnih mest organov državne uprave v smeri boljše uporabniške izkušnje. Dokument je namenjen snovalcem in skrbnikom spletnih mest državne uprave. Vsi standardi se v dokumentu navajajo z besedo »MORATI«. Dokument vključuje tudi smernice oziroma priporočila, pri čemer je to v dokumentu posebej označeno z besedo »PRIPOROČATI«.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 07.02.2024 | 1421 views

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A; v nadaljevanju ZDSMA) v tretjem odstavku 5. člena napotuje na uporabo harmoniziranega standarda – to je standarda, ki je v skladu z izvedbenim sklepom Evropske Komisije objavljen v UL EU. Izvedbeni sklep EK velja neposredno v vseh državah članicah in ne potrebuje prenosa v pravni red Republike Slovenije. Peti in šesti odstavek 5. člena ZDSMA, ki vsebujeta sklic na standard SIST EN 301 549 V1.1.2, bi prišla v poštev, če ne bi bili objavljeni sklici na harmoniziran standard, kar pa so. Seznam standardov je objavljen na spletni strani SIST (glej spodaj). Standard SIST EN 301 549 V2.1.2:2018 je v uporabi in harmoniziran do 12. februarja 2022, najnovejša različica standarda SIST EN 301 549 V3.2.1, pa 12. februarja 2022 postane edini ustrezni standard.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 16.01.2024 | 334 views

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Zakon o elektronskih komunikacijah je kompleksen sistemski zakon, ki je podlaga za prihodnje projekte na področju pospeševanja procesa digitalizacije Slovenije in strateškega povečanja dostopnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.01.2024 | 272 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 719 views

Informacijski sistem KRPAN

Z informacijskim sistemom KRPAN se v javno upravo uvaja enotno, tehnološko prenovljeno, potrebam javnim uslužbencem prilagodljivo, enostavno nadgradljivo in napredno informacijsko rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom, nameščeno na centralno informacijsko infrastrukturo Ministrstva za javno upravo. Zaposlenim v državni upravi omogoča hitrejše, fleksibilnejše in učinkovitejše delo z dokumentarnim gradivom. Zagotavlja varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki. Podpira evidentiranje in vodenje splošnih in upravnih zadev ter dokumentnih seznamov, podporo delu z vladnimi gradivi, podporo delu z e-računi in ostalimi finančno računovodskimi dokumenti ter potnimi nalogi. Modularna zasnova rešitve omogoča nadgradljivost glede na večanje števila uporabnikov, obsega podatkov, spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti, spreminjanja notranje organiziranosti uporabnikov ter povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi. Drugim informacijskim sistemom ponuja posamezne centralne funkcije kot npr. zajem fizičnega gradiva, centralno številčenje, podpisovanje, potrjevanje in odpremo. Za potrebe varne in zakonsko skladne dolgoročne hrambe je v okviru projekta vzpostavljena centralna hramba elektronskega gradiva, ki bo na voljo tudi drugim informacijskim rešitvam organov državne uprave. Nova zakonsko skladna centralna hramba bo zagotavljala varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, kar pomeni, da bo omogočala: • Dostopnost - varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa ves čas trajanja hrambe. • Uporabnost - zagotavljanje reproduciranja in primernost reprodukcij za uporabo. • Celovitost, avtentičnost - dokazljivost povezanosti reproducirane vsebine z vsebino izvirnega gradiva oziroma izvorom tega gradiva (verodostojnost). • Nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost reprodukcije vsebine glede na vsebino izvirnega gradiva. • Ustrezne metapodatke o identifikaciji, izvoru, vsebini, tehničnih lastnostih, nadzoru in sledljivosti. Z novo poenoteno informacijsko rešitvijo, prijaznim uporabniškim vmesnikom in mobilnim dostopom zaposleni v državni upravi dobimo enotno, hitrejše, cenejše in varnejše orodje za delo z dokumentarnim gradivom.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 2705 views

Slovenščina v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 27.03.2023 | 232 views

Slovenski javni e-arhiv

Poročilo o izbiri priporočene programske opreme za pretvarjanje v formate za dolgoročno hrambo : PRETVORNIKI IN VALIDATORJI

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 287 views

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA)

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Za prilagoditev spletišč, objavljenih pred 23. septembrom 2018, se zakon začne uporabljati 23. septembra 2020, za druga spletišča 23. septembra 2019, za mobilne aplikacije 23. junija 2021 in za vsebino na ekstranetu in intranetu, ki je bila objavljena pred 23. septembrom 2019, zakon določa, da se začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.10.2021 | 747 views

11 Results in catalogue

Sort by

Enotni standardi spletnih mest državne uprave

Dokument navaja minimalne standarde, ki jih morajo upoštevati vsa javno objavljena spletna mesta organov državne uprave . Namen standardov je vzpostaviti poenoten sistem spletnih mest organov državne uprave v smeri boljše uporabniške izkušnje. Dokument je namenjen snovalcem in skrbnikom spletnih mest državne uprave. Vsi standardi se v dokumentu navajajo z besedo »MORATI«. Dokument vključuje tudi smernice oziroma priporočila, pri čemer je to v dokumentu posebej označeno z besedo »PRIPOROČATI«.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 07.02.2024 | 1421 views

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A; v nadaljevanju ZDSMA) v tretjem odstavku 5. člena napotuje na uporabo harmoniziranega standarda – to je standarda, ki je v skladu z izvedbenim sklepom Evropske Komisije objavljen v UL EU. Izvedbeni sklep EK velja neposredno v vseh državah članicah in ne potrebuje prenosa v pravni red Republike Slovenije. Peti in šesti odstavek 5. člena ZDSMA, ki vsebujeta sklic na standard SIST EN 301 549 V1.1.2, bi prišla v poštev, če ne bi bili objavljeni sklici na harmoniziran standard, kar pa so. Seznam standardov je objavljen na spletni strani SIST (glej spodaj). Standard SIST EN 301 549 V2.1.2:2018 je v uporabi in harmoniziran do 12. februarja 2022, najnovejša različica standarda SIST EN 301 549 V3.2.1, pa 12. februarja 2022 postane edini ustrezni standard.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 16.01.2024 | 334 views

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Zakon o elektronskih komunikacijah je kompleksen sistemski zakon, ki je podlaga za prihodnje projekte na področju pospeševanja procesa digitalizacije Slovenije in strateškega povečanja dostopnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.01.2024 | 272 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 719 views

Informacijski sistem KRPAN

Z informacijskim sistemom KRPAN se v javno upravo uvaja enotno, tehnološko prenovljeno, potrebam javnim uslužbencem prilagodljivo, enostavno nadgradljivo in napredno informacijsko rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom, nameščeno na centralno informacijsko infrastrukturo Ministrstva za javno upravo. Zaposlenim v državni upravi omogoča hitrejše, fleksibilnejše in učinkovitejše delo z dokumentarnim gradivom. Zagotavlja varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki. Podpira evidentiranje in vodenje splošnih in upravnih zadev ter dokumentnih seznamov, podporo delu z vladnimi gradivi, podporo delu z e-računi in ostalimi finančno računovodskimi dokumenti ter potnimi nalogi. Modularna zasnova rešitve omogoča nadgradljivost glede na večanje števila uporabnikov, obsega podatkov, spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti, spreminjanja notranje organiziranosti uporabnikov ter povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi. Drugim informacijskim sistemom ponuja posamezne centralne funkcije kot npr. zajem fizičnega gradiva, centralno številčenje, podpisovanje, potrjevanje in odpremo. Za potrebe varne in zakonsko skladne dolgoročne hrambe je v okviru projekta vzpostavljena centralna hramba elektronskega gradiva, ki bo na voljo tudi drugim informacijskim rešitvam organov državne uprave. Nova zakonsko skladna centralna hramba bo zagotavljala varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, kar pomeni, da bo omogočala: • Dostopnost - varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa ves čas trajanja hrambe. • Uporabnost - zagotavljanje reproduciranja in primernost reprodukcij za uporabo. • Celovitost, avtentičnost - dokazljivost povezanosti reproducirane vsebine z vsebino izvirnega gradiva oziroma izvorom tega gradiva (verodostojnost). • Nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost reprodukcije vsebine glede na vsebino izvirnega gradiva. • Ustrezne metapodatke o identifikaciji, izvoru, vsebini, tehničnih lastnostih, nadzoru in sledljivosti. Z novo poenoteno informacijsko rešitvijo, prijaznim uporabniškim vmesnikom in mobilnim dostopom zaposleni v državni upravi dobimo enotno, hitrejše, cenejše in varnejše orodje za delo z dokumentarnim gradivom.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 2705 views

Slovenščina v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 27.03.2023 | 232 views

Slovenski javni e-arhiv

Poročilo o izbiri priporočene programske opreme za pretvarjanje v formate za dolgoročno hrambo : PRETVORNIKI IN VALIDATORJI

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 287 views

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA)

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Za prilagoditev spletišč, objavljenih pred 23. septembrom 2018, se zakon začne uporabljati 23. septembra 2020, za druga spletišča 23. septembra 2019, za mobilne aplikacije 23. junija 2021 in za vsebino na ekstranetu in intranetu, ki je bila objavljena pred 23. septembrom 2019, zakon določa, da se začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.10.2021 | 747 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB