Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
Prijava s certifikatom
Portal NIO > Katalog > Iskanje po katalogu

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (16)
Informacijska družba (13)
Splošno (9)
Kultura (3)
Finance (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (10)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (8)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (7)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (6)
Skupne metodologije in politike (5)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (10)
Organizacijska interoperabilnost (9)
Tehnična interoperabilnost (9)
Semantična interoperabilnost (4)
Pravna interoperabilnost (4)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (10)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Arhitektura distribuiranih rešitev (3)
Medorganizacijski dogovori (2)
Semantična orodja (2)
Politika NIO (2)
Zbirke podatkov (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Memorandum (1)
Pravilnik (1)
Zakon (1)
Sklep (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (18)
Sprejet (10)
Obvezen (8)

FORMAT

PDF (21)
DOCX (5)
DOC (3)
TXT (2)
XML_TEXT (1)
XLSX (1)
ZIP (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (19)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (8)
Ministrstvo za kulturo (3)
Ministrstvo za javno upravo (3)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Vse institucije

36 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

12345>>

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 03.04.2024 | 1988 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Upravljanje informacijsko komunikacijskih sredstev in storitev v državni upravi

Ministrstvo za javno upravo je na podlagi 74. a člena Zakona o državni upravi, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. V ta namen je pripravilo različna navodila, ki so pomembna za delovanje informacijsko-komunikacijskih sistemov centraliziranih organov državne uprave.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.3 | Datum zadnje spremembe: 05.03.2024 | 616 ogledov

Pladenj

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik Pladenj

SISTEM ZA STANDARDIZIRANO IZVAJANJE ELEKTRONSKIH PODATKOVNIH POIZVEDB Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika PLADENJ (več v priloženem dokumentu): • komunikacija z okolico preko spletnih servisov; • deluje kot zanesljiv transportni kanal; • možna uporaba v vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke iz različnih podatkovnih virov; • poudarek na večnamenskosti; • nevtralizira tehnološke specifike in kompleksnost podatkovnih virov; • omogoča uporabniku, da se lahko bolj usmeri na vsebino, obdelavo in interpretacijo prejetih podatkov; • podatki se hranijo samo dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem, potem se izbrišejo; • izredna fleksibilnost; • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira (preko GUI); • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema (preko GUI); • prilagajanje specifikam posameznega podatkovnega vira; • enostavno modeliranje konkretnega postopka poizvedbe, za določeno aplikacijo/namen; • podpora enostavnim in kompleksnim postopkom; • vzporedno ali zaporedno izvajanje poizvedb; • možno vzpostavljanje odvisnosti med poizvedbami, avtomatizirane vejitve na podlagi vsebine prejetih podatkov; • popolna podpora za delo z asinhronimi podatkovnimi viri, vgrajena funkcionalnost za čakanje na odgovor; • amortiziranje kratkotrajnih izpadov podatkovnih virov, vgrajena funkcionalnost auto-resume; • monitoring in avtomatske eskalacije v primeru izpada podatkovnega vira; • izravnavanje obremenitev in blaženje motenj s pomočjo metod strojnega učenja. Integracija sistema Pladenj z odjemalci in viri poteka preko spletnih servisov. (zaradi varnostnih razlogov je uporaba možna samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: DOC PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 16.02.2024 | 1046 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 259 ogledov

Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 11.01.2024 | 702 ogledov

SI-CeV

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni sistem za e-vročanje SI-CeV

Vzpostavitev sistema za centralno e-vročanje SI CeV omogoča varno elektronsko vročanje različnih dokumentov med različnimi institucijami javnega sektorja in končnimi uporabniki ter institucijami javnega sektorja skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravno poslovanje, poslovanje pravosodnih organov idr. Uporabniki so državljani in poslovni subjekti ter institucije javnega sektorja. Ob tem lahko državljani in poslovni subjekti uporabljajo svoje varne poštne predale, ki so jih pri komercialnih ponudnikih odprli tudi za morebitne druge namene. SI-CeV v svojih rešitvah predvideva tudi e-vročanje tujim uporabnikom, in sicer prek posebnih čezmejnih platform, ki so rezultat različnih dejavnosti na ravni EU.

Na voljo kot: XML_TEXT TXT DOCX PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 23.11.2023 | 1119 ogledov

Evidenca2GO_Logo

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Evidenca2GO

Evidenca2GO je samopostrežna platforma za razvoj/izgradnjo in objavo evidenc in drugih preprostejših aplikacij. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča razviti/izdelati poljubno aplikacijo, ki jo uporabljamo za zajem in objavo, ki deluje znotraj omrežja HKOM. Spletno stran je potrebno dodati pod izjeme. Za tehnološko osnovo sistema je bil izbran Oracle APEX, ki z dodatnimi komponentami omogoča samopostrežnost razvojnega okolja, prenos v testno in produkcijsko okolje brez administrativnih ovir. V Evidenco2GO se prijavimo z istim uporabniškim računom, kot je za računalnik v lokalni domeni. Znotraj platforme se lahko določa dostop do razvitih aplikacij drugim uporabnikom, imamo prednameščeno aplikacija za šifrante in parametre aplikacije, vsebuje prednameščeno aplikacijo, ki služi kot domača stran aplikacije in za audit lahko ustvarimo generično kodo (kdo in kdaj je vnesel, spremenil zapis, hranjenje stare vrednosti zapisa, ...). Posebej zanimivi del platforme Evidenca2Go sta prednameščeni aplikaciji za vnos strukture podatkov in vnos podatkov na podlagi določene strukture. Na tak način lahko uporabniki sami, brez programerskega znanja, izdelajo uporabno in brezplačno aplikacijo, ki jo potem izložijo splošni rabi. Aplikacija omogoča sledenje in vpogled v spremembe, omogoča različne ravni pravic (vpogled, brisanje in ažuriranje podatkov po različnih sklopih), omogoča uvoz iz CSV formata, omogoča šifrante, gnezdenje podatkov in navzkrižne relacije med podatki. Za karkoli več je potrebno programersko znanje. Evidenca2GO rešuje dosedanje probleme evidenc, dodanih je pa še precej novih funkcionalnosti, katerih nabor se bo s časom dopolnjeval. Glavni cilj projekta je platforma za vzpostavitev novih evidenc in migracijo, posodobitev obstoječih sistemov evidenc. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča izdelati katerokoli preprosto aplikacijo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem poslovnem življenju.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.10.2023 | 1054 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 337 ogledov

12345>>
                                                                                  E-pošta: nio@gov.si
Portal NIO

Katalog
Nameni in cilji
Politika delovanja
Dokumentacija
Povezave
Slovar
Novice

Kontakt

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

OBVEŠČANJE

Če želite prejemati novice in priporočila, se naročite na prejemanje obvestil. Potrebna je prijava v portal.



Kolofon | Pogoji uporabe | O piškotkih | Copyright 2013 - Ministrstvo za javno upravo

Designed by XLAB