Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (9)
Splošno (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (9)
Promet (1)
Prostor (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Finance (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (6)
Centralni infrastrukturni gradniki (5)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (4)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (8)
Tehnična interoperabilnost (6)
Organizacijska interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (8)
Storitve medsebojnih povezav (3)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Memorandum (1)
Arhitektura distribuiranih rešitev (1)
Mrežne storitve (1)
Uredba (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (9)
Obvezen (5)
Sprejet (4)

FORMAT

PDF (11)
DOCX (2)
XLSX (1)
PPT (1)
ZIP (1)
DOC (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (7)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (7)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vse institucije

18 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Geodetska uprava Republike Slovenije

Portal PROSTOR

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 08.11.2022 | 533 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1514 ogledov

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 511 ogledov

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 436 ogledov