Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (11)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (11)
Splošno (8)
Prostor (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (2)
Gospodarstvo (1)
Izobraževanje (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (11)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (7)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (5)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (5)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (10)
E-storitve (5)
Pravna interoperabilnost (4)
Organizacijska interoperabilnost (4)
Semantična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (5)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Spletne storitve (3)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Semantična orodja (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Memorandum (1)
Zakon (1)
Mrežne storitve (1)
Sklep (1)
Politika NIO (1)
Pogodba (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (15)
Obvezen (5)
Sprejet (5)

FORMAT

PDF (13)
DOCX (3)
DOC (2)
PPT (2)
ZIP (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (14)
Ministrstvo za javno upravo (5)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Informacijski pooblaščenec (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
Statistični urad Republike Slovenije (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Vse institucije

25 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.11.2021 | 1141 ogledov

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.08.2021 | 431 ogledov

Ministrstvo za javno upravo

Evidenca aplikacij

42EVA (Evidenca aplikacij) je informacijska podpora evidenci, v kateri evidentiramo pomembne meta podate o aplikacijah, in tako bolje organiziramo delo z njimi. Del evidence predstavljajo tudi podatki evidence dejavnosti obdelave, ki jo kot obvezno pri obdelavi osebnih podatkov zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov. Aplikacija 42EVA omogoča, da so na enem mestu strukturirano zbrani ključni podatki o aplikacijah in njihovih modulih. Podatki so strukturirano zabeleženi, tako da ni težko pripraviti ustreznih pregledov in seznamov, ki lahko služijo pri odločanju na različnih nivojih. Podatke lahko tako vsak uporabnik (z ustreznimi pravicami) pregleduje na ekranu ali pa iz njih pripravi xls datoteko in jo pregleduje z Excel-om. V okviru aplikacije 42EVA se vzpostavlja podpora za nov način vodenja evidence obdelav OP (osebni podatki), ki je po novem zahtevana tako pri upravljavcu kot pri pogodbenem obdelovalcu. V okviru sistema EVA so te evidence pokrite s tako imenovano “Matriko razmejitve odgovornosti”. V evidenco aplikacij so vpisane aplikacije, sistemi, ki izpostavljajo podatkovne storitve. Ti podatki so potrebni za vzpostavitev sistema portfolija podatkovnih storitev, ki je opredeljen v Strategiji upravljanja semantične interoperabilnosti in pripadajočem akcijskem načrtu. Aplikacija 42EVA deluje znotraj HKOM omrežja in je dostopna uporabnikom, katere so v aplikacijo vnesli skrbniki te aplikacije. 42EVA sestavljajo sklopi: - Aplikacije: aplikacija je informacijska rešitev, ki je sestavljena iz programske kode in vsega, kar sodi zraven za njeno delovanje, ki podpira dejavnosti (nekatere ali vse) institucije v okviru danega vsebinskega področja. - Moduli: so komponente informacijske rešitve (koda, parametrske datoteke, druge datoteke, dokumentacija), ki jih je možno samostojno namestiti in skupaj z drugimi moduli podpirajo (izvajajo) aktivnosti celotne aplikacije. - Pogodbe/dogovori: je seznam pogodb/dogovorov, povezanih z upravljanjem aplikacij in njihovih modulov. - Poročila: obsega seznam predpripravljenih poročil in izpisov.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 15.07.2021 | 456 ogledov

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 302 ogledov

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 18.03.2020 | 1788 ogledov