Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Splošno (10)
Informacijska družba (8)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (7)
Prostor (7)
Kultura (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Promet (2)
Okolje (2)
Davki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Statistika (1)
Zdravje (1)
Izobraževanje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (2)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (10)
Tehnična interoperabilnost (7)
Organizacijska interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (3)
Semantična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (10)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Semantična orodja (2)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Spletne storitve (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Memorandum (1)
Sklep (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Pogodba (1)
Politika NIO (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Obvezen (11)
Priporočen (10)
Sprejet (4)

FORMAT

PDF (9)
DOCX (2)
TXT (2)
PPT (2)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (6)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (3)
Geodetska uprava Republike Slovenije (3)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vse institucije

25 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. V središče strategije Digitalna Slovenija 2030 sta postavljena posameznik in okolje, v katerem živi, kot načela strategije pa izpostavljamo načela Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih (ljudje v središču, solidarnost in vključenost, svoboda izbire, sodelovanje, varnost in zaščita, trajnost) in posebej poudarjamo še splošno zavedanje o pomenu digitalne preobrazbe, internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe, zaščito svobodnega odprtega interneta, zasledovanje medsektorskih sinergijskih razvojnih učinkov, uporabo slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete, spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij in njihove uporabe, strateško avtonomijo in enotni digitalni trg, demokratično digitalno družbo in doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo. V strategiji so predvidene usmeritve in določeni cilji s kazalniki za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, od gigabitne infrastrukture do digitalne preobrazbe gospodarstva, digitalnih javnih storitev, poti v pametno družbo 5.0, kibernetske varnosti, digitalnih kompetenc in vključenosti ter povezanih vsebin, kot so podporna okolja in zeleni prehod. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 16.05.2023 | 117 ogledov

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.03.2023 | 215 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1328 ogledov

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 450 ogledov

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 360 ogledov