Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Splošno (10)
Informacijska družba (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (7)
Prostor (7)
Kultura (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Promet (2)
Okolje (2)
Davki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Statistika (1)
Zdravje (1)
Izobraževanje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (2)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (2)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (10)
Tehnična interoperabilnost (7)
Pravna interoperabilnost (4)
Organizacijska interoperabilnost (3)
Semantična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (10)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Semantična orodja (2)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Spletne storitve (2)
Zakon (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Memorandum (1)
Sklep (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Pogodba (1)
Politika NIO (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Obvezen (12)
Priporočen (10)
Sprejet (4)

FORMAT

PDF (10)
TXT (2)
DOCX (2)
PPT (2)
XML_TEXT (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (6)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Geodetska uprava Republike Slovenije (3)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vse institucije

26 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 344 ogledov

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 357 ogledov

Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Nacionalni portal odprte znanosti

Nacionalni portal odprte znanosti sestavljajo repozitoriji, ki omogočajo zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezični spletni in mobilni vmesniki, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Kompatibilnost repozitorijev univerz z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitoriji univerz so povezani s COBISS.SI in SICRIS-om, vključeni v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne spletne imenike, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …). Zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) se izvaja na nacionalnem portalu za vsako delo, shranjeno v repozitorije univerz. Nacionalni portal preko dvojezičnega spletnega in mobilnih vmesnikov omogoča iskanje po vseh repozitorijih hkrati, na voljo je priporočilni sistem in funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Evropska komisija je za okvirni program za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti in inoviranja, poimenovan Obzorje 2020, določila, da je obvezna odprta dostopnost vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Odprta dostopnost raziskovalnih podatkov je načrtovana v pilotnem obsegu in bo upoštevala posebnosti znanstvenih področij ter vidike zasebnosti, poslovnih skrivnosti, nacionalne varnosti, upravičenih komercialnih interesov in pravic intelektualne lastnine (več si lahko preberete na straneh, ki so namenjene odprtemu dostopu v programu Obzorje 2020). Z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti je zainteresirani javnosti doma ter po svetu (raziskovalcem, študentom, podjetjem, laični javnosti …) omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij. Raziskovalci imajo na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz javno financiranih raziskav. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja (več o odprti znanosti najdete v poročilu organizacije Royal Society).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.03.2017 | 259 ogledov