Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (8)
Splošno (4)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Centralni infrastrukturni gradniki (11)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (6)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Skupne metodologije in politike (2)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (8)
Tehnična interoperabilnost (7)
Organizacijska interoperabilnost (3)
Semantična interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (8)
Medorganizacijski dogovori (3)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Storitve medsebojnih povezav (2)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (16)
Obvezen (4)
Sprejet (1)

FORMAT

PDF (14)
DOCX (3)
DOC (3)
TXT (2)
ZIP (2)
BINARY (2)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (16)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Ministrstvo za kulturo (1)

21 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 25.05.2017 | 547 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 530 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 389 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Informacijski sistem PEPS (angl. Pan European Proxy Service) državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij ponudnikov storitev (angl. Service Provider, SP) v drugih državah EU. Državljan ne potrebuje drugega kot e-identiteto, ki jo je pridobil v svoji državi članici s strani nekega zaupanja vrednega izdajatelja (angl. Identity Provider, IP). Preko PEPS se poleg zanesljive identifikacije državljana zanj lahko pridobijo tudi osebni podatki iz zanesljivih virov, t.j. različnih uradnih evidenc (angl. Attribute Provider, AT). Organiziranost na slovenski ravni: • PEPS: S sistemom PEPS na slovenski ravni (SI-PEPS) upravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo , Direktorat za informatiko in e-storitve. Preko interoperabilnostne strukture STORK se SI-PEPS povezuje s sistemi PEPS v drugih državah. • IP: Državljan Slovenije z digitalnim potrdilom overitelja, ki deluje v Sloveniji, izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. V slovenskem PEPS so trenutno priznana digitalna potrdila izdajateljev SIGEN-CA, SIGOV-CA in POŠTArCA, v prihodnje pa bodo vključena tudi digitalna potrdila ostalih izdajateljev. • AP: Sistem SI-PEPS je povezan s Centralnim registrom prebivalstva (CRP), ki za potrebe obstoječih storitev, podprtih v STORK, zagotavlja potrebne osebne podatke slovenskih državljanov. • SP: Slovenija preko STORK trenutno nudi tri storitve: 1. e-Vročanje (e-Delivery) pri Pošti Slovenije: V okviru pilota je omogočen dostop do nacionalnih rešitev za e-vročanje na podlagi prepoznavanja e-identitet z infrastrukturo STORK. Pilot zagotavlja infrastrukturo za čezmejno e-vročanje s povezavo med sistemi različnih držav. 2. Sprememba naslova (Change of Address) pri Ministrstvu za notranje zadeve: Če se uporabnik preseli v Španijo, Portugalsko, Švedsko ali Estonijo, lahko koristi storitve, ki so bile razvite v teh državah v okviru pilota “Sprememba naslova”. Gre za spletne aplikacije, ki državljanom EU olajšajo spremembo naslova prebivališča pri selitvi iz ene države v drugo. V vseh državah se uporabnik lahko identificira preko infrastrukture STORK. 3. Prijava v Avtentikacijski sistem Evropske komisije ECAS: V okviru pilota je bila izvedena integracija sistema avtentikacije STORK z Avtentikacijskim sistemom Evropske komisije ECAS. S tem je omogočen enostaven dostop do številnih storitev Evropske komisije, ki podpirajo prijavo prek sistema ECAS.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 444 ogledov