Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

23 Results in catalogue

Sort by

Portal eUprava

Portal eUprava je namenjen državljanom, da na enostaven način urejajo storitve z državo. Storitve so grupirane v področja in podpodročja. Portal eUprava za nekatere storitve ponuja le informacijo, za nekatere sortive so na voljo obrazci, nekatere pa je možno elektronsko oddati. Portal ponuja tudi personalizacijo za uporabnike, ki se z digitalnim potrdilom registrirajo v modul Moja eUprava. Takšen uporabnik ima med drugim možnost vpogleda v nekatere osebne podatke in dokumente, spremljati status oddanih elektronskih vlog, uporabljati spletni opomnik, idr. Poleg tega je na portalu možno pregledovati različne javne evidence, prireditve in shode, javne objave na oglasni deski, objavo prodaje kmetijskih zemljišč in sic elo ogledati preoste termine za izpit za avto. eUprava torej nudi ogromno koristnih informacij za državljane na enem mestu.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 1631 views

DRO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1462 views

Usmeritve in pogoji uporabe skupnega aplikacijskega gradnika Varnostna shema

Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o skupnem aplikacijskem gradniku Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o Interoperabilnostni komponenti Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. V nadaljevanju so opisani pogoji uporabe Varnostne sheme. MJU omogoča dva načina uporabe sheme in sicer: - Uporaba centralne Varnostne sheme, ki je nameščena in deluje na infrastrukturi MJU; - Uporaba kode in dokumentacije Varnostne sheme na lastni infrastrukturi Uporabnika.

Available as: DOC
Asset | Release: 1.2 | Last change date: 30.07.2019 | 312 views

Jedro elektronskih postopkov - JEP

Sistem JEP je osrednji del informacijske rešitve za polno in sodobno elektronsko izvajanje postopkov. JEP opravlja funkcijo univerzalnega vpisnika, urejevalnika in čarovnika za izpolnjevanje elektronskih obrazcev in postopkov. JEP celotni zahtevek uporabnika pošlje pristojnemu organu oziroma mu omogoča odločanje v samem sistemu v okviru JEP, če organ nima svojega dokumentnega sistema.

Available as: TXT PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.05.2019 | 844 views

Skupni aplikacijski gradnik Varnostna shema

Sistem za upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika VARNOSTNA SHEMA: • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami, nadzor dostopa do aplikacij in njihovih funkcionalnosti • avtentikacija in avtorizacija, izključno z uporabo digitalnih potrdil • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom • tipična skupina uporabnikov: administratorji • uporabniki lahko pripadajo eni ali večim institucijam hkrati • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami (hierarhičen register institucij), na enem mestu so zbrani glavni podatki o vsaki vključeni instituciji • isti uporabnik ima lahko pri različnih institucijah različne pravice za različne aplikacije • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih odgovorni nadzornik • upravljanje z Varnostno shemo: nadzornik institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni nadzornik • podpora za fizične uporabnike in za sistemske uporabnike (aplikacije oz. sistemi) • funkcionalnosti dostopne preko GUI in preko API vmesnikov • vgrajena SSO funkcionalnost: vse aplikacije, ki uporabljajo ta modul, imajo omogočen prenos prijave

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 09.01.2019 | 595 views

Skupni aplikacijski gradnik Asinhroni modul

SISTEM ZA IZVAJANJE ELEKTRONSKIH POIZVEDB DO PODATKOVNIH VIROV, KJER NI MOŽEN SINHRON DOSTOP Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika ASINHRONI MODUL: • uporablja se pri tistih podatkovnih virih, kjer ni možen sinhron dostop (npr. ker ni ustrezne podatkovne zbirke ali ker varnostna pravila to preprečujejo) • podpira delo s posameznimi viri in s sklopi podatkovnih virov, • poizvedbe se zbirajo v posebnem zaščitenem področju - "čakalnici" • vsak podatkovni vir lahko vidi le poizvedbe v svoji čakalnici • možnost sprotnega obveščanja v primeru nove poizvedbe • priprava odgovorov je lahko avtomatizirana (prevzem poizvedb iz čakalnice, obdelava, vrnitev odgovorov v Asinhroni modul) • možen tudi ročen vnos odgovora preko posebnega GUI • odgovori so lahko elektronsko podpisani in časovno žigosani • podatki se hranijo samo tako dolgo, dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem (npr. Pladenj), potem se v dnevnikih hranijo samo še transportni podatki • izredna fleksibilnost • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira ali novega sklopa podatkovnih virov • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • vključena posebna funkcionalnost Nadzorni modul za obvladovanje virov in poizvedb • dvonivojski sistem opozarjanja v primeru zamud pri pripravi odgovorov • popolna združljivost z gradnikom Varnostna shema in gradnikom Pladenj (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Asset | Release: 1.1 | Last change date: 25.05.2017 | 375 views

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 533 views

SPOCS - Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk druge generacije za čezmejno opravljanje elektronskih storitev

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 203 views

23 Results in catalogue

Sort by

Portal eUprava

Portal eUprava je namenjen državljanom, da na enostaven način urejajo storitve z državo. Storitve so grupirane v področja in podpodročja. Portal eUprava za nekatere storitve ponuja le informacijo, za nekatere sortive so na voljo obrazci, nekatere pa je možno elektronsko oddati. Portal ponuja tudi personalizacijo za uporabnike, ki se z digitalnim potrdilom registrirajo v modul Moja eUprava. Takšen uporabnik ima med drugim možnost vpogleda v nekatere osebne podatke in dokumente, spremljati status oddanih elektronskih vlog, uporabljati spletni opomnik, idr. Poleg tega je na portalu možno pregledovati različne javne evidence, prireditve in shode, javne objave na oglasni deski, objavo prodaje kmetijskih zemljišč in sic elo ogledati preoste termine za izpit za avto. eUprava torej nudi ogromno koristnih informacij za državljane na enem mestu.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 1631 views

DRO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1462 views

Usmeritve in pogoji uporabe skupnega aplikacijskega gradnika Varnostna shema

Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o skupnem aplikacijskem gradniku Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o Interoperabilnostni komponenti Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. V nadaljevanju so opisani pogoji uporabe Varnostne sheme. MJU omogoča dva načina uporabe sheme in sicer: - Uporaba centralne Varnostne sheme, ki je nameščena in deluje na infrastrukturi MJU; - Uporaba kode in dokumentacije Varnostne sheme na lastni infrastrukturi Uporabnika.

Available as: DOC
Asset | Release: 1.2 | Last change date: 30.07.2019 | 312 views

Jedro elektronskih postopkov - JEP

Sistem JEP je osrednji del informacijske rešitve za polno in sodobno elektronsko izvajanje postopkov. JEP opravlja funkcijo univerzalnega vpisnika, urejevalnika in čarovnika za izpolnjevanje elektronskih obrazcev in postopkov. JEP celotni zahtevek uporabnika pošlje pristojnemu organu oziroma mu omogoča odločanje v samem sistemu v okviru JEP, če organ nima svojega dokumentnega sistema.

Available as: TXT PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.05.2019 | 844 views

Skupni aplikacijski gradnik Varnostna shema

Sistem za upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika VARNOSTNA SHEMA: • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami, nadzor dostopa do aplikacij in njihovih funkcionalnosti • avtentikacija in avtorizacija, izključno z uporabo digitalnih potrdil • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom • tipična skupina uporabnikov: administratorji • uporabniki lahko pripadajo eni ali večim institucijam hkrati • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami (hierarhičen register institucij), na enem mestu so zbrani glavni podatki o vsaki vključeni instituciji • isti uporabnik ima lahko pri različnih institucijah različne pravice za različne aplikacije • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih odgovorni nadzornik • upravljanje z Varnostno shemo: nadzornik institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni nadzornik • podpora za fizične uporabnike in za sistemske uporabnike (aplikacije oz. sistemi) • funkcionalnosti dostopne preko GUI in preko API vmesnikov • vgrajena SSO funkcionalnost: vse aplikacije, ki uporabljajo ta modul, imajo omogočen prenos prijave

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 09.01.2019 | 595 views

Skupni aplikacijski gradnik Asinhroni modul

SISTEM ZA IZVAJANJE ELEKTRONSKIH POIZVEDB DO PODATKOVNIH VIROV, KJER NI MOŽEN SINHRON DOSTOP Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika ASINHRONI MODUL: • uporablja se pri tistih podatkovnih virih, kjer ni možen sinhron dostop (npr. ker ni ustrezne podatkovne zbirke ali ker varnostna pravila to preprečujejo) • podpira delo s posameznimi viri in s sklopi podatkovnih virov, • poizvedbe se zbirajo v posebnem zaščitenem področju - "čakalnici" • vsak podatkovni vir lahko vidi le poizvedbe v svoji čakalnici • možnost sprotnega obveščanja v primeru nove poizvedbe • priprava odgovorov je lahko avtomatizirana (prevzem poizvedb iz čakalnice, obdelava, vrnitev odgovorov v Asinhroni modul) • možen tudi ročen vnos odgovora preko posebnega GUI • odgovori so lahko elektronsko podpisani in časovno žigosani • podatki se hranijo samo tako dolgo, dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem (npr. Pladenj), potem se v dnevnikih hranijo samo še transportni podatki • izredna fleksibilnost • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira ali novega sklopa podatkovnih virov • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • vključena posebna funkcionalnost Nadzorni modul za obvladovanje virov in poizvedb • dvonivojski sistem opozarjanja v primeru zamud pri pripravi odgovorov • popolna združljivost z gradnikom Varnostna shema in gradnikom Pladenj (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Asset | Release: 1.1 | Last change date: 25.05.2017 | 375 views

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 533 views

SPOCS - Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk druge generacije za čezmejno opravljanje elektronskih storitev

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 203 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB