Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Information Society (30)
Public administration, administrative procedures and information security (28)
General (18)
Environment, INSPIRE (4)
Culture (3)
Science and Technology (1)
International issues (1)
Taxation (1)
Protection of personal data and public information (1)
Internal affairs (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (25)
Common methodologies and policies (21)
Interoperability framework, central applications (19)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (19)
Central building blocks, e-Government architecture (14)
Central software distribution (2)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

Technical interoperability (25)
E-Services (21)
Organizational interoperability (18)
Semantic interoperability (10)
Legislative interoperability (2)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (20)
National interoperability framework (9)
Distributed Application Architecture (7)
Semantic assets (7)
Data presentation and exchange (5)
Cross-sectorial agreements (5)
Policy of National interoperability framework (4)
Interconnection Services (4)
Accessibility - Interface design principles (3)
Data integration and middleware (2)
Contract (2)
Data bases (1)
File and message transfer protocols (1)
Web Services (1)
Other (1)
Network Services (1)
XML-based standards (1)
XML schemas (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (38)
Adopted (20)
Mandatory (18)

FORMAT

PDF (46)
DOCX (11)
DOC (11)
ZIP (5)
XLSX (4)
PPT (3)
BINARY (3)
TXT (2)
XML_TEXT (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (31)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (19)
Ministrstvo za notranje zadeve (8)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Geodetska uprava Republike Slovenije (4)
Ministrstvo za kulturo (3)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
All institutions

76 Results in catalogue

Sort by

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 18.07.2024 | 491 views

Leta 2023 je bil izveden pilotni projekt IoT Connectivity Platform, ki je namenjen uporabnikom iz državne uprave. Tehnično se osredotoča na ključni izziv, tj. kako povezati različne končne naprave interneta stvari, kot so senzorji, aktuatorji, merilniki, namenske naprave, stavbe itd. z eno samo skupno platformo, ob upoštevanju, da lahko te končne naprave komunicirajo brezžično ali prek žičnih povezav ter običajno uporabljajo različne protokole in formate za prenos in podatke. Namen platforme za povezljivost IoT je zagotoviti skupni imenovalec za vse te različne končne naprave z uveljavljanjem specifikacij NGSI-LD z uporabo osrednjega gradnika FIWARE Context Broker. Prvi uporabnik platforme je Direktorat za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo, ki upravlja približno 350 stavb in v njih nenehno izvaja projekte energetske prenove. Platforma za povezljivost IoT se trenutno uporablja za zbiranje podatkov iz senzorjev in merilnikov, nameščenih v teh stavbah. V prihodnosti se bo ista platforma uporabljala tudi za napredno upravljanje energije v stavbah. Drugi potencialni uporabniki platforme so tudi druga ministrstva, vladni oddelki, državni uradi, državne agencije in tudi upravne enote. Platforma za povezljivost interneta stvari, ki se uporablja za napredno upravljanje energije v stavbah, bo znatno izboljšala njihovo energetsko učinkovitost, zato se lahko šteje, da je v skladu s podnebnimi in zelenimi cilji EU za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Poleg tega bo pripomogel k ohranjanju neobnovljivih virov energije, kot sta nafta in plin, s čimer se bodo zmanjšali s tem povezani stroški.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.06.2024 | 130 views

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 23.05.2024 | 694 views

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.04.2024 | 2062 views