Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Information Society (29)
Public administration, administrative procedures and information security (28)
General (18)
Environment, INSPIRE (4)
Culture (3)
Science and Technology (1)
International issues (1)
Taxation (1)
Protection of personal data and public information (1)
Internal affairs (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (25)
Common methodologies and policies (21)
Interoperability framework, central applications (19)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (19)
Central building blocks, e-Government architecture (14)
Central software distribution (2)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

Technical interoperability (24)
E-Services (21)
Organizational interoperability (18)
Semantic interoperability (10)
Legislative interoperability (2)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (20)
National interoperability framework (9)
Semantic assets (7)
Distributed Application Architecture (6)
Data presentation and exchange (5)
Cross-sectorial agreements (5)
Policy of National interoperability framework (4)
Interconnection Services (4)
Accessibility - Interface design principles (3)
Data integration and middleware (2)
Contract (2)
Data bases (1)
File and message transfer protocols (1)
Web Services (1)
Other (1)
Network Services (1)
XML-based standards (1)
XML schemas (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (38)
Adopted (19)
Mandatory (18)

FORMAT

PDF (45)
DOCX (11)
DOC (11)
ZIP (5)
XLSX (4)
PPT (3)
BINARY (3)
TXT (2)
XML_TEXT (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (31)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (18)
Ministrstvo za notranje zadeve (8)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Geodetska uprava Republike Slovenije (4)
Ministrstvo za kulturo (3)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
All institutions

75 Results in catalogue

Sort by

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1490 views

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 27.09.2022 | 1000 views

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 287 views

Platforma Klasifikacije2GO je namenjena centralnemu vodenju klasifikacij (šifrantov). Vse klasifikacije oz. šifranti naj bodo na enem, centralnem mestu. S tem ni potrebe, da se ene in iste klasifikacije oz. šifranti ponavljajo skozi različne aplikacije in jih je tako potrebno vzdrževati na različnih mestih. Posamezne aplikacije dostopajo do klasifikacij oz. šifrantov s pomočjo klicev REST servisov. Vizija: Glavni namen projekta je platforma za vzpostavitev novih klasifikacij (šifrantov) in migracijo ter posodobitev obstoječih klasifikacij (šifrantov). Uporaba: Aplikacija Klasifikacije2GO nam ponuja : • Vodenje klasifikacij (šifrantov) na enem mestu. • Ista klasifikacija (šifrant) je lahko uporabljena v več aplikacijah. • Vsaka klasifikacija (šifrant) ima lahko poljubno število polj osnovnega tipa (DATE, NUMBER, VARCHAR2 ali povezava na drugo klasifikacijo oz. šifrant). • Uvoz že obstoječih postavk klasifikacij (šifrantov) preko CSV datoteke. • Spremljanje revizijske sledi (kdo in kdaj je kaj spremenil v klasifikaciji oz. šifrantu). • Prijava preko ADFS: prijavljate se z istim uporabniškim računom, kot ga imate za računalnik v lokalni domeni. • Varnostna shema: določate dostop (vpogled, ažuriranje, dostop) do klasifikacij (šifrantov) drugim uporabnikom. • REST dostop do klasifikacij (šifrantov) javnega vpogleda (z namenom uporabe klasifikacij oz. šifrantov v drugih aplikacijah). Povezavi (delujeta znotraj omrežja HKOM) : • https://e2go-test.sigov.si/ords/f?p=300 (test) • https://e2go.sigov.si/ords/f?p=300 (produkcija)

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 31.08.2021 | 334 views

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 27.11.2020 | 342 views