Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (22)
Informacijska družba (18)
Splošno (13)
Prostor (3)
Mednarodne zadeve (1)
Davki (1)
Znanost in tehnologija (1)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (1)
Kultura (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (18)
Skupne metodologije in politike (18)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (15)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Centralne distribucije (3)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (17)
E-storitve (16)
Tehnična interoperabilnost (16)
Semantična interoperabilnost (5)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (16)
Medorganizacijski dogovori (8)
Arhitektura distribuiranih rešitev (5)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (5)
Predstavitev podatkov in izmenjava (4)
Politika NIO (4)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Semantična orodja (3)
Pogodba (2)
Mrežne storitve (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (32)
Obvezen (19)
Sprejet (5)

FORMAT

PDF (32)
DOC (10)
DOCX (5)
PPT (3)
ZIP (3)
BINARY (3)
XLSX (2)
TXT (2)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (34)
Ministrstvo za notranje zadeve (8)
Ministrstvo za javno upravo (7)
Geodetska uprava Republike Slovenije (3)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Vse institucije

56 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 518 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 375 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Informacijski sistem PEPS (angl. Pan European Proxy Service) državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij ponudnikov storitev (angl. Service Provider, SP) v drugih državah EU. Državljan ne potrebuje drugega kot e-identiteto, ki jo je pridobil v svoji državi članici s strani nekega zaupanja vrednega izdajatelja (angl. Identity Provider, IP). Preko PEPS se poleg zanesljive identifikacije državljana zanj lahko pridobijo tudi osebni podatki iz zanesljivih virov, t.j. različnih uradnih evidenc (angl. Attribute Provider, AT). Organiziranost na slovenski ravni: • PEPS: S sistemom PEPS na slovenski ravni (SI-PEPS) upravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo , Direktorat za informatiko in e-storitve. Preko interoperabilnostne strukture STORK se SI-PEPS povezuje s sistemi PEPS v drugih državah. • IP: Državljan Slovenije z digitalnim potrdilom overitelja, ki deluje v Sloveniji, izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. V slovenskem PEPS so trenutno priznana digitalna potrdila izdajateljev SIGEN-CA, SIGOV-CA in POŠTArCA, v prihodnje pa bodo vključena tudi digitalna potrdila ostalih izdajateljev. • AP: Sistem SI-PEPS je povezan s Centralnim registrom prebivalstva (CRP), ki za potrebe obstoječih storitev, podprtih v STORK, zagotavlja potrebne osebne podatke slovenskih državljanov. • SP: Slovenija preko STORK trenutno nudi tri storitve: 1. e-Vročanje (e-Delivery) pri Pošti Slovenije: V okviru pilota je omogočen dostop do nacionalnih rešitev za e-vročanje na podlagi prepoznavanja e-identitet z infrastrukturo STORK. Pilot zagotavlja infrastrukturo za čezmejno e-vročanje s povezavo med sistemi različnih držav. 2. Sprememba naslova (Change of Address) pri Ministrstvu za notranje zadeve: Če se uporabnik preseli v Španijo, Portugalsko, Švedsko ali Estonijo, lahko koristi storitve, ki so bile razvite v teh državah v okviru pilota “Sprememba naslova”. Gre za spletne aplikacije, ki državljanom EU olajšajo spremembo naslova prebivališča pri selitvi iz ene države v drugo. V vseh državah se uporabnik lahko identificira preko infrastrukture STORK. 3. Prijava v Avtentikacijski sistem Evropske komisije ECAS: V okviru pilota je bila izvedena integracija sistema avtentikacije STORK z Avtentikacijskim sistemom Evropske komisije ECAS. S tem je omogočen enostaven dostop do številnih storitev Evropske komisije, ki podpirajo prijavo prek sistema ECAS.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 435 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). V okviru projekta je bil pripravljen usklajen nabor atributov, ki jih je mogoče prenašati preko sistemov PEPS med različnimi uradnimi evidencami in posameznimi ponudniki storitev. V okviru pilotskega projekta STORK 2.0 bo ta nabor predvidoma razširjen z atributi, potrebnimi za opravljanje pilotnih storitev tega projekta. V času objave na portalu NIO je mogoče prenašati naslednje atribute: • kodaNarodnosti (nationalityCode), • ePošta (eMail), • starost (age), • dovoljenjeZaPrebivanje (residencePermit), • priimek (surname), • ime (givenName), • spol (gender), • davčnaŠtevilka (fiscalNumber), • eIdentifikator (eIdentifier), • privzetoDružinskoIme (adoptedFamilyName), • podedovanoDružinskoIme (inheritedFamilyName), • jeStarostVečKot (isAgeOver), • tekstovniNaslovPrebivališča (textResidenceAddress), • naziv (title), • stan (maritalStatus), • podpisanDokument (signedDoc), • psevdonim (pseudonym), • datumRojstva (dateOfBirth), • kanoničniNaslovPrebivališča (canonicalResidenceAddress), • državaRojstva (countryCodeOfBirth), • nivo zaupanja (citizenQAAlevel). Podrobnosti z natančnimi definicijami posameznih atributov so podane v pripeti datoteki D5.7.3_Functional_Design_for_PEPS-MW_models_and_interoperability_FINAL.pdf. Pri določanju nivojev zaupanja je bil uporabljen pristop, da ponudniki storitev uporabljajo njim poznane, domače nivoje avtentikacije. Za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi državami članicami je potrebno vzpostaviti mehanizem samodejnega prevajanja med nivoji zaupanja posameznih držav članic, ki se izvaja preko t.i. STORK QAA nivojev zaupanja (STORK Quality Authentication Assurance Levels), pri čemer je potrebno upoštevati način identifikacije uporabnika ob izdaji e-identitete, postopek njenega izdajanja, zaupanje v izdajatelja e-identitete, obliko e-identitete in varnost avtentikacijskega mehanizma. Upoštevaje vse navedene elemente vsaka država članica svoje domače nivoje zaupanja prevaja v enega izmed naslednjih STORK QAA nivojev: • QAA nivo 1, • QAA nivo 2, • QAA nivo 3, • QAA nivo 4. Podrobnosti glede določanja nivojev zaupanja so podane v pripetih datotekah D2.1_v_1_5-def.pdf in D2.3_final.pdf.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 385 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Cilj projekta STORK je čezmejno prepoznavanje elektronske identitete državljanov sodelujočih držav. Slovenija spada v skupino držav, ki temelji na distribuiranem sistemu PEPS (Pan European Proxy Service). PEPS državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij v drugih državah EU. Slovenski državljan ne potrebuje drugega kot digitalno potrdilo izdajatelja v Sloveniji, da izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. Digitalno potrdilo s pripadajočim zasebnim ključem je lahko na disku računalnika, pametni kartici, mobilnem telefonu itd. Lastnosti sistema PEPS: • uporaba preko kateregakoli znanega brskalnika, ki podpira JavaScript in SSL: IE, FF, Chrome, Safari, Opera..., • deluje neodvisno od uporabnikovega operacijskega sistema (Windows, Linux, Mac ...), • podpiral bo vse slovenske izdajatelje kvalificiranih digitalnih potrdil, • noben osebni podatek ne gre v drugo državo brez izrecne odobritve porabnika‐državljana, • identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, • vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. Aplikacija, ki omogoča prijavo preko sistema PEPS, je popolnoma neodvisna od različnih sistemov preverjanja identitete in zaupanja v različnih državah EU. S tem si ponudnik storitve lahko enostavno in hitro razširi bazo uporabnikov na celotno EU. Če ponudnik storitve želi v svojo aplikacijo vgraditi funkcionalnost avtentikacije preko sistema PEPS, mora izvesti naslednje korake: • obvestiti upravljavca informacijskega sistema PEPS (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, MPJU) o svoji nameri, • po priporočilih MPJU se seznaniti z osnovnimi značilnosti, uporabljenimi pristopi in pripravljenimi rešitvami projekta STORK, • z MPJU skleniti pogodbo oz. dogovor o izvajanju in dostopnosti storitev, o obveznih in neobveznih atributih, zahtevanem nivoju zaupanja ipd., • v svoj informacijski sistem vključiti enega izmed pripravljenih integracijskih paketov (za okolja Java, .NET ali PHP; dostopni tudi v pripetih datotekah project_sp-package...).

Na voljo kot: BINARY ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 472 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 501 ogledov