Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (1)
Informacijska družba (1)
Finance (1)
Kultura (1)

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (1)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (3)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (3)
Politika NIO (1)

STATUS

Priporočen (3)
Obvezen (1)

FORMAT

PDF (3)

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)

4 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Informacijski sistem KRPAN

Z informacijskim sistemom KRPAN se v javno upravo uvaja enotno, tehnološko prenovljeno, potrebam javnim uslužbencem prilagodljivo, enostavno nadgradljivo in napredno informacijsko rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom, nameščeno na centralno informacijsko infrastrukturo Ministrstva za javno upravo. Zaposlenim v državni upravi omogoča hitrejše, fleksibilnejše in učinkovitejše delo z dokumentarnim gradivom. Zagotavlja varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki. Podpira evidentiranje in vodenje splošnih in upravnih zadev ter dokumentnih seznamov, podporo delu z vladnimi gradivi, podporo delu z e-računi in ostalimi finančno računovodskimi dokumenti ter potnimi nalogi. Modularna zasnova rešitve omogoča nadgradljivost glede na večanje števila uporabnikov, obsega podatkov, spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti, spreminjanja notranje organiziranosti uporabnikov ter povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi. Drugim informacijskim sistemom ponuja posamezne centralne funkcije kot npr. zajem fizičnega gradiva, centralno številčenje, podpisovanje, potrjevanje in odpremo. Za potrebe varne in zakonsko skladne dolgoročne hrambe je v okviru projekta vzpostavljena centralna hramba elektronskega gradiva, ki bo na voljo tudi drugim informacijskim rešitvam organov državne uprave. Nova zakonsko skladna centralna hramba bo zagotavljala varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, kar pomeni, da bo omogočala: • Dostopnost - varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa ves čas trajanja hrambe. • Uporabnost - zagotavljanje reproduciranja in primernost reprodukcij za uporabo. • Celovitost, avtentičnost - dokazljivost povezanosti reproducirane vsebine z vsebino izvirnega gradiva oziroma izvorom tega gradiva (verodostojnost). • Nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost reprodukcije vsebine glede na vsebino izvirnega gradiva. • Ustrezne metapodatke o identifikaciji, izvoru, vsebini, tehničnih lastnostih, nadzoru in sledljivosti. Z novo poenoteno informacijsko rešitvijo, prijaznim uporabniškim vmesnikom in mobilnim dostopom zaposleni v državni upravi dobimo enotno, hitrejše, cenejše in varnejše orodje za delo z dokumentarnim gradivom.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 14.04.2023 | 2667 ogledov

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 29.12.2021 | 284 ogledov