Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (8)
Informacijska družba (8)
Splošno (4)
Kultura (1)
Gospodarstvo (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (3)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Skupne metodologije in politike (2)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (6)
Tehnična interoperabilnost (5)
Organizacijska interoperabilnost (4)
Semantična interoperabilnost (1)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (6)
Arhitektura distribuiranih rešitev (3)
Medorganizacijski dogovori (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Zbirke podatkov (1)
Spletne storitve (1)
Zakon (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Sprejet (8)
Priporočen (6)
Obvezen (3)

FORMAT

PDF (10)
DOCX (2)
ZIP (2)
BINARY (2)
XLSX (1)
TXT (1)
PPT (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (6)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (5)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
Vse institucije

17 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Informacijski sistem eDediščina (v nadaljnjem besedilu aplikacija ISeD) je bil izdelan v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo je s tem projektom skupaj z ostalimi deležniki izdelalo, dopolnilo in posodobilo vsebino in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine. Zagotovilo je večjo uporabo e-storitev na področju kulture ter večjo preglednost in učinkovitost varstva kulturne dediščine pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Aplikacija ISeD je zasnovana spletno, vsi moduli uporabljajo skupno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (DRO) in skupni tehnološko neodvisen gradnik spletnega GIS (geografski informacijski sistem) urejevalnika ISeDGIS na GeoHUB-SI v okolju MJU. Aplikacija ISeD omogoča: • vzdrževanje in uporabo registra nepremične kulturne dediščine (modul eRNPD) in registra nesnovne kulturne dediščine (modul eRNSD), • vzpostavitev in vzdrževanje sistema varstvenih območij dediščine (modul eVOD) ter • učinkovito spremljanje in nadzor arheoloških raziskav na terenu (modul eArheologija). Aplikacija ISeD podpira vse faze zgoraj navedenih postopkov varstva dediščine in vse vključene deležnike: Ministrstvo za kulturo, pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine, državne in zasebne izvajalce arheoloških raziskav, regionalne muzeje in državljane. Javno dostopni del aplikacije ISeD omogoča državljanom, da se vključijo v sistem varstva kulturne dediščine. Na portalu Moja eDediščina lahko državljani vlagajo pobude za vpis v register kulturne dediščine in vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, vključno z njihovim sofinanciranjem, ter sodelujejo v e-javnih obravnavah o določitvi varstvenih režimov kulturne dediščine. Z uporabo aplikacije ISeD in enotne metodologije, ki je bila razvita v okviru projekta eDediščina, omogočamo enoten pristop k vrednotenju, obravnavi in varovanju nepremične kulturne dediščine na ravni celotne države in za vse zvrsti te dediščine.   V okviru aplikacije ISeD so posodobljeni javni pregledovalniki registra nepremične in registra nesnovne kulturne dediščine ter varstvenih režimov kulturne dediščine; razvit je nov pregledovalnik evidence izvedenih arheoloških raziskav. Podatki, ki so na voljo v javnih pregledovalnikih, se osvežujejo sproti in omogočajo pregled stanja nepremične kulturne dediščine v realnem času. Poleg pregledovalnikov so bile vzpostavljene tudi spletne storitve dostopanja in prevzemanja podatkov, ki so v celoti dostopni kot odprti podatki. S tem je zagotovljeno bolj učinkovito vključevanje varstva dediščine v prostorsko načrtovanje in gradnjo (eProstor in eGraditev).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 452 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1514 ogledov

Ministrstvo za javno upravo

Evidenca aplikacij

42EVA (Evidenca aplikacij) je informacijska podpora evidenci, v kateri evidentiramo pomembne meta podate o aplikacijah, in tako bolje organiziramo delo z njimi. Del evidence predstavljajo tudi podatki evidence dejavnosti obdelave, ki jo kot obvezno pri obdelavi osebnih podatkov zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov. Aplikacija 42EVA omogoča, da so na enem mestu strukturirano zbrani ključni podatki o aplikacijah in njihovih modulih. Podatki so strukturirano zabeleženi, tako da ni težko pripraviti ustreznih pregledov in seznamov, ki lahko služijo pri odločanju na različnih nivojih. Podatke lahko tako vsak uporabnik (z ustreznimi pravicami) pregleduje na ekranu ali pa iz njih pripravi xls datoteko in jo pregleduje z Excel-om. V okviru aplikacije 42EVA se vzpostavlja podpora za nov način vodenja evidence obdelav OP (osebni podatki), ki je po novem zahtevana tako pri upravljavcu kot pri pogodbenem obdelovalcu. V okviru sistema EVA so te evidence pokrite s tako imenovano “Matriko razmejitve odgovornosti”. V evidenco aplikacij so vpisane aplikacije, sistemi, ki izpostavljajo podatkovne storitve. Ti podatki so potrebni za vzpostavitev sistema portfolija podatkovnih storitev, ki je opredeljen v Strategiji upravljanja semantične interoperabilnosti in pripadajočem akcijskem načrtu. Aplikacija 42EVA deluje znotraj HKOM omrežja in je dostopna uporabnikom, katere so v aplikacijo vnesli skrbniki te aplikacije. 42EVA sestavljajo sklopi: - Aplikacije: aplikacija je informacijska rešitev, ki je sestavljena iz programske kode in vsega, kar sodi zraven za njeno delovanje, ki podpira dejavnosti (nekatere ali vse) institucije v okviru danega vsebinskega področja. - Moduli: so komponente informacijske rešitve (koda, parametrske datoteke, druge datoteke, dokumentacija), ki jih je možno samostojno namestiti in skupaj z drugimi moduli podpirajo (izvajajo) aktivnosti celotne aplikacije. - Pogodbe/dogovori: je seznam pogodb/dogovorov, povezanih z upravljanjem aplikacij in njihovih modulov. - Poročila: obsega seznam predpripravljenih poročil in izpisov.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.10.2022 | 301 ogledov

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 436 ogledov