Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (1)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (1)

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Arhitektura distribuiranih rešitev (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)

STATUS

Sprejet (1)
Priporočen (1)

FORMAT

DOCX (1)

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (1)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (1)

2 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Leta 2023 je bil izveden pilotni projekt IoT Connectivity Platform, ki je namenjen uporabnikom iz državne uprave. Tehnično se osredotoča na ključni izziv, tj. kako povezati različne končne naprave interneta stvari, kot so senzorji, aktuatorji, merilniki, namenske naprave, stavbe itd. z eno samo skupno platformo, ob upoštevanju, da lahko te končne naprave komunicirajo brezžično ali prek žičnih povezav ter običajno uporabljajo različne protokole in formate za prenos in podatke. Namen platforme za povezljivost IoT je zagotoviti skupni imenovalec za vse te različne končne naprave z uveljavljanjem specifikacij NGSI-LD z uporabo osrednjega gradnika FIWARE Context Broker. Prvi uporabnik platforme je Direktorat za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo, ki upravlja približno 350 stavb in v njih nenehno izvaja projekte energetske prenove. Platforma za povezljivost IoT se trenutno uporablja za zbiranje podatkov iz senzorjev in merilnikov, nameščenih v teh stavbah. V prihodnosti se bo ista platforma uporabljala tudi za napredno upravljanje energije v stavbah. Drugi potencialni uporabniki platforme so tudi druga ministrstva, vladni oddelki, državni uradi, državne agencije in tudi upravne enote. Platforma za povezljivost interneta stvari, ki se uporablja za napredno upravljanje energije v stavbah, bo znatno izboljšala njihovo energetsko učinkovitost, zato se lahko šteje, da je v skladu s podnebnimi in zelenimi cilji EU za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Poleg tega bo pripomogel k ohranjanju neobnovljivih virov energije, kot sta nafta in plin, s čimer se bodo zmanjšali s tem povezani stroški.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.06.2024 | 81 ogledov