Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Splošno (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (4)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (4)
Informacijska družba (3)
Prostor (2)
Statistika (1)
Davki (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Skupne metodologije in politike (3)
Centralni infrastrukturni gradniki (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (7)
E-storitve (5)
Tehnična interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (1)
Semantična interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (5)
Politika NIO (4)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Pogodba (1)
Spletne storitve (1)
Semantična orodja (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (10)
Obvezen (6)
Sprejet (1)

FORMAT

PPT (3)
PDF (2)
DOC (2)
DOCX (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (6)
Informacijski pooblaščenec (3)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Vse institucije

17 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 12.08.2016 | 417 ogledov

Metodologija (Enotna metodologija za merjenje stroškov, privzeta po mednarodni metodologiji SCM) je bila razvita z namenom poenostavitve postopka kvantitativnega ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državne (lahko tudi lokalne) regulative. Sprejeta je tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa). Standard Cost Model (SCM) je danes mednarodno najbolj uporabljena metodologija za merjenje administrativnih stroškov. S pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov se posamezna zakonodaja (in druga regulativa) analizira tako, da se definira potrebne informacije in podatke (IO – information obligation - kakršna koli dodatna obveznost strank, ki zanje pomeni dodaten postopek, bolj zahtevno uveljavljanje pravic oziroma pravnih koristi, predložitev več ali bolj zahtevne dokumentacije in podobno, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo časa), ki se naprej delijo na posamezne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij, ki jih določa zakonodaja. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo. Prednosti enotne metodologije: - Sistematični pregled zakona s pripadajočimi podzakonskimi akti - Celovit pregled na posameznem področju s pridobitvijo informacij o obremenitvah - Možnost celovitih sistemskih rešitev - Možnost simulacij pridobljenih podatkov, stroškov, obveznosti, obremenitev - Kvantitativno ovrednotenje obveznosti - Možnost ovrednotenja celotnega področja, predpisa ali samo dela predpisa - Uporabljiva za vnaprej (ex-ante) ali za nazaj (ex-post) - Mednarodna primerljivost

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.02.2016 | 352 ogledov

INSPIRE predstavlja kratico za infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi in jo uvaja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108 z dne 25. 4. 2007, str.1). Direktiva je bila uveljavljena 15. maja 2007 in določa pravne okvire za vzpostavitev in delovanje evropske infrastrukture za prostorske informacije, ki predstavlja zbir medopravilnih infrastruktur za prostorske informacije posameznih držav članic. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) | (UL L, št. 108 z dne 25.04.2007, str.1) je bila uveljavljena 15. maja 2007. Določila direktive INSPIRE so prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI), ki določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji. Evropsko kot tudi slovensko infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo metapodatki, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, dostopu do njih in njihovi uporabi ter mehanizmi in postopki za usklajevanje in spremljanje ravnanja po ZIPI in po evropskih predpisih. Na podlagi direktive INSPIRE so bili sprejeti evropski predpisi za njeno izvajanje. Predpisi so izdani v obliki uredb in odločb, ki so obvezujoči za vse države članice. Predpisi se nanašajo na metapodatke, na zbirke podatkov in njihovo medopravilnost, na storitve za dostop do podatkov, na souporabo podatkov v evropskem prostoru ter na spremljanje in poročanje izvajanja direktive INSPIRE.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 13.07.2015 | 365 ogledov