Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

134 Results in catalogue

Sort by

<<123 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 >>

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.09.2023 | 1938 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 200 views

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 1703 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 562 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1247 views

Formati za izmenjavo dokumentov v državni upravi

Predlog dogovora formatov za izmenjavo dokumentov v državni upravi/javni upravi: Predlog dogovora formatov za izmenjavo dokumentov v državni upravi/javni upravi: Predlog je razdeljen glede na naslednje sklope uporabe: 1. Dokumenti, namenjeni samo za branje oz, vpogled (»non-revisable«), 2. Dokumenti, namenjeni nadaljnji obdelavi (»revisable«), spreminjanju, dopolnitvam 3. Elektronsko podpisani dokumenti: 4. Predlog sprememb Pravilnika o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju 5. Interna izmenjava dokumentov: (nezavezujoče delovno gradivo) Stanje (januar 2010) na področju Izmenjave podatkov med organi EU:

Available as: DOC
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 21.07.2023 | 234 views

Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev

Dokument "Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev", so namenjene projektnim vodjem, projektnim in delovnim skupinam, ki začenjajo z razvojem novih ali prenovo starih informacijskih rešitev. Dokument opisuje proces razvoja informacijskih sistemov, predstavlja obstoječe in načrtovane skupne gradnike, portale in horizontalne aplikacije ter podrobnejša priporočila po posameznih področjih.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 05.07.2023 | 1171 views

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Strategija digitalnih javnih storitev je eden od ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V njej je jasno začrtana smer razvoja digitalnih javnih storitev, s postavitvijo ljudi in poslovnih subjektov v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.06.2023 | 934 views

<<123 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 >>

134 Results in catalogue

Sort by

<<123 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 >>

Komunikacijsko omrežje državnih organov HKOM

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.09.2023 | 1938 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 200 views

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 1703 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 562 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1247 views

Formati za izmenjavo dokumentov v državni upravi

Predlog dogovora formatov za izmenjavo dokumentov v državni upravi/javni upravi: Predlog dogovora formatov za izmenjavo dokumentov v državni upravi/javni upravi: Predlog je razdeljen glede na naslednje sklope uporabe: 1. Dokumenti, namenjeni samo za branje oz, vpogled (»non-revisable«), 2. Dokumenti, namenjeni nadaljnji obdelavi (»revisable«), spreminjanju, dopolnitvam 3. Elektronsko podpisani dokumenti: 4. Predlog sprememb Pravilnika o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju 5. Interna izmenjava dokumentov: (nezavezujoče delovno gradivo) Stanje (januar 2010) na področju Izmenjave podatkov med organi EU:

Available as: DOC
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 21.07.2023 | 234 views

Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev

Dokument "Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev", so namenjene projektnim vodjem, projektnim in delovnim skupinam, ki začenjajo z razvojem novih ali prenovo starih informacijskih rešitev. Dokument opisuje proces razvoja informacijskih sistemov, predstavlja obstoječe in načrtovane skupne gradnike, portale in horizontalne aplikacije ter podrobnejša priporočila po posameznih področjih.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 05.07.2023 | 1171 views

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Strategija digitalnih javnih storitev je eden od ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V njej je jasno začrtana smer razvoja digitalnih javnih storitev, s postavitvijo ljudi in poslovnih subjektov v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.06.2023 | 934 views

<<123 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 >>

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB