Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (7)
Informacijska družba (5)
Splošno (4)
Kultura (1)

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (5)
Skupne metodologije in politike (4)
Centralni infrastrukturni gradniki (3)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (3)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (6)
Semantična interoperabilnost (5)
Organizacijska interoperabilnost (4)
Tehnična interoperabilnost (4)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (6)
Semantična orodja (4)
Medorganizacijski dogovori (3)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Zbirke podatkov (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Arhitektura distribuiranih rešitev (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (7)
Sprejet (6)
Obvezen (6)

FORMAT

PDF (8)
ZIP (3)
DOC (3)
DOCX (2)
XLSX (2)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (6)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (5)
Ministrstvo za notranje zadeve (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Statistični urad Republike Slovenije (1)
Vse institucije

19 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.03.2023 | 237 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 08.11.2022 | 534 ogledov

Nacionalni standardni klasifikacijski sistem za razvrščanje izobraževalnih aktivnosti in izidov (npr: programov izobraževanja in usposabljanja, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, javno veljavne izobrazbe). KLASIUS sestavljata dve klasifikaciji: • KLASIUS-SRV (Klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov) • KLASIUS-P (Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov) • KLASIUS-SRV sestavljajo hierarhične klasifikacijske skupine izobraževalnih aktivnosti in izidov, oblikovane glede na segment, raven in vrsto izobraževanja; označene so z numeričnim kodnim zapisom in deskriptorjem (primer:14001 Srednje poklicno izobraževanje/srednja poklicna izobrazba). • KLASIUS-P sestavljajo hierarhične klasifikacijske skupine izobraževalnih aktivnosti in izidov, oblikovane glede na predmetno specifično vsebino izobraževanja; označene so z numeričnim kodnim zapisom in deskriptorjem (primer:7231 Zdravstvena nega) Pripomočki za uporabo KLASIUS-a: • Metodološka pojasnila z opisi klasifikacijskih kategorij, pretvorniki, e-iskalnik KLASIUS. • E-iskalnik KLASIUS – omogoča: • da se za doseženo izobrazbo osebe določi hkrati kodo po KLASIUS-SRV za vrsto izobrazbe ter kodo po KLASIUS-P za področje izobrazbe; • da se poizveduje, kateri programi izobraževanja oz. kateri nazivi izobrazbe ter strokovni in znanstveni naslovi so razvrščeni v posamezne kategorije – kode po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, in to na dva načina: • z iskanjem po ključnih besedah • z iskanjem po strukturi obeh klasifikacij Več na http.//www.stat.si/klasius/

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.01.2022 | 532 ogledov

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 29.12.2021 | 292 ogledov