Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
Prijava s certifikatom
Portal NIO > Katalog > Iskanje po katalogu

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (8)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (2)
Splošno (2)

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (7)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (7)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Semantična interoperabilnost (3)
E-storitve (3)
Organizacijska interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (1)
Tehnična interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (3)
Semantična orodja (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Pogodba (1)
Medorganizacijski dogovori (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (8)
Sprejet (2)

FORMAT

PDF (7)
DOCX (2)
DOC (2)
BINARY (2)
ZIP (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (9)
Ministrstvo za javno upravo (1)

10 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

12>>

Ministrstvo za javno upravo

Centralni besednjak

Centralni besednjak enolično in jasno definira ključno terminologijo, ki se uporablja v okviru javne uprave. Vsi pojmi v centralnem besednjaku imajo jasno, nedvoumno in neredundantno definicijo. V centralnem besednjaku so termini organizirani v hierarhično strukturo. Vsak pojem je lahko v enem ali več odnosih nadrejenosti ali podrejenosti do drugih pojmov. Odnosi med pojmi vključujejo tudi asociativne (nehierarhične) odnose. Centralni besednjak vsebuje tudi druge metapodatke (npr. skrbnike pojmov, dovoljene vrednosti v obliki šifrantov, pripadajoče vire (npr. spletne storitve, ki izpostavljajo določene podatke) itd). Centralni besednjak zagotavlja konsistenten jezik in predstavljal referenco za: • Snovalce informacijskih rešitev, aplikacij, registrov, evidenc, itd. • Oblikovalce zakonodajnih in drugih besedil. • Uporabnike oziroma odjemalce podatkov, ki niso matični nosilci posameznega področja (npr. drugi organi javne uprave, poslovni analitiki itd.). Centralni besednjak je objavljen s pomočjo spletne aplikacije Web Protege, ki je večjezično orodje za upravljanje ontologij in drugih besednjakov. Podpira standarde RDF, SKOS, OWL in druge sodobne standarde s področja semantičnega spleta.

Na voljo kot: DOCX DOC
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 22.03.2021 | 722 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Semantični analizator besedil - pilotni projekt

Semantični analizator besedil V sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijamo niz orodij za primerjavo nestrukturiranih besedil glede na pomen, vsebino the besedil (semantična primerjava). Cilj in ideja projekta je, da se omogoči iskanje podobnosti med besedili izven zgolj statistične analize besedil, torej besedil, ki vsebujejo besede v enakem kontekstu z istim ali podobnim pomenom, in da se obogati tovrstno analizo z grafičnimi prikazi. Za analizo, klasifikacijo in primerjavo izbranih besedil se tako uvaja napredne nastajajoče tehnologije. Ministrstvo za javno upravo bo ta orodja najprej uporabljalo pri pripravi in vzdrževanju podatkovnih slovarjev in besednjakov. Orodja pa so uporabna na raznovrstnih področjih, kjer imamo opravka z besedili (npr. vsebinsko iskanje in pirmerjava pravnih besedil), prilagodljiva pa so tudi za druge jezike. S tem namenom bodo orodja odprtokodna in na voljo javnosti. Izdelan je bil prototip orodij, ki so bila tudi preizkušena (https://docker.biolab.si/?password=0d79e6ec2476357b371857118694ce24), v razvoju pa je izdelava celostne rešitve.

Na voljo kot: DOCX DOC
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2020 | 617 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Strategija upravljanja semantične interoperabilnosti

Dokument Strategija upravljanja semantične interoperabilnosti je nastal v okviru projekta Tehnična in semantična prenova registrov in evidenc. S pomočjo orodij in postopkov opredeljenih v strategiji prioritetno rešujemo: - Zagotavljanje principa enkratnega zapisa (Once Only Principle), - Učinkovitejše in standardizirano načrtovanje modelov informacijskih rešitev (pri novih in reinžiniringu obstoječih), - Večjo stopnjo zanesljivosti in kakovosti podatkov, ki se izmenjujejo med sistemi (pravilo ene resnice, enako razumevanje pomena podatkov pri vseh uporabnikih).

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 30.07.2019 | 470 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 342 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

SPOCS - Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk druge generacije za čezmejno opravljanje elektronskih storitev

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 269 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

STORK - pravne podlage delovanja

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Podroben opis Pravne podlage delovanja STORK: • Na ravni EU: Povezave med sistemi PEPS iz različnih držav so pogojene z vključenostjo v sam projekt (v času objave na portalu NIO je to STORK 2.0, v pripravi pa je prevzem rešitev/orodij/konceptov v komitološki program ISA, http://ec.europa.eu/isa/). Relacije na nacionalnem nivoju urejajo države v okviru svojih nacionalnih pristojnosti. • Na slovenski ravni: Povezave med različnimi sistemi oz. organizacijami se izvajajo na podlagi pogodbenih odnosov oz. na podlagi medsebojnih dogovorov. Podrobnosti glede pravnih vidikov interoperabilnosti so podane v pripeti datoteki D2.2_final.7z.

Na voljo kot: BINARY
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 255 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

STORK - gradniki sistema in pilotske storitve

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Informacijski sistem PEPS (angl. Pan European Proxy Service) državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij ponudnikov storitev (angl. Service Provider, SP) v drugih državah EU. Državljan ne potrebuje drugega kot e-identiteto, ki jo je pridobil v svoji državi članici s strani nekega zaupanja vrednega izdajatelja (angl. Identity Provider, IP). Preko PEPS se poleg zanesljive identifikacije državljana zanj lahko pridobijo tudi osebni podatki iz zanesljivih virov, t.j. različnih uradnih evidenc (angl. Attribute Provider, AT). Organiziranost na slovenski ravni: • PEPS: S sistemom PEPS na slovenski ravni (SI-PEPS) upravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo , Direktorat za informatiko in e-storitve. Preko interoperabilnostne strukture STORK se SI-PEPS povezuje s sistemi PEPS v drugih državah. • IP: Državljan Slovenije z digitalnim potrdilom overitelja, ki deluje v Sloveniji, izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. V slovenskem PEPS so trenutno priznana digitalna potrdila izdajateljev SIGEN-CA, SIGOV-CA in POŠTArCA, v prihodnje pa bodo vključena tudi digitalna potrdila ostalih izdajateljev. • AP: Sistem SI-PEPS je povezan s Centralnim registrom prebivalstva (CRP), ki za potrebe obstoječih storitev, podprtih v STORK, zagotavlja potrebne osebne podatke slovenskih državljanov. • SP: Slovenija preko STORK trenutno nudi tri storitve: 1. e-Vročanje (e-Delivery) pri Pošti Slovenije: V okviru pilota je omogočen dostop do nacionalnih rešitev za e-vročanje na podlagi prepoznavanja e-identitet z infrastrukturo STORK. Pilot zagotavlja infrastrukturo za čezmejno e-vročanje s povezavo med sistemi različnih držav. 2. Sprememba naslova (Change of Address) pri Ministrstvu za notranje zadeve: Če se uporabnik preseli v Španijo, Portugalsko, Švedsko ali Estonijo, lahko koristi storitve, ki so bile razvite v teh državah v okviru pilota “Sprememba naslova”. Gre za spletne aplikacije, ki državljanom EU olajšajo spremembo naslova prebivališča pri selitvi iz ene države v drugo. V vseh državah se uporabnik lahko identificira preko infrastrukture STORK. 3. Prijava v Avtentikacijski sistem Evropske komisije ECAS: V okviru pilota je bila izvedena integracija sistema avtentikacije STORK z Avtentikacijskim sistemom Evropske komisije ECAS. S tem je omogočen enostaven dostop do številnih storitev Evropske komisije, ki podpirajo prijavo prek sistema ECAS.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 262 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

STORK - nabor podprtih atributov in nivoji zaupanja

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). V okviru projekta je bil pripravljen usklajen nabor atributov, ki jih je mogoče prenašati preko sistemov PEPS med različnimi uradnimi evidencami in posameznimi ponudniki storitev. V okviru pilotskega projekta STORK 2.0 bo ta nabor predvidoma razširjen z atributi, potrebnimi za opravljanje pilotnih storitev tega projekta. V času objave na portalu NIO je mogoče prenašati naslednje atribute: • kodaNarodnosti (nationalityCode), • ePošta (eMail), • starost (age), • dovoljenjeZaPrebivanje (residencePermit), • priimek (surname), • ime (givenName), • spol (gender), • davčnaŠtevilka (fiscalNumber), • eIdentifikator (eIdentifier), • privzetoDružinskoIme (adoptedFamilyName), • podedovanoDružinskoIme (inheritedFamilyName), • jeStarostVečKot (isAgeOver), • tekstovniNaslovPrebivališča (textResidenceAddress), • naziv (title), • stan (maritalStatus), • podpisanDokument (signedDoc), • psevdonim (pseudonym), • datumRojstva (dateOfBirth), • kanoničniNaslovPrebivališča (canonicalResidenceAddress), • državaRojstva (countryCodeOfBirth), • nivo zaupanja (citizenQAAlevel). Podrobnosti z natančnimi definicijami posameznih atributov so podane v pripeti datoteki D5.7.3_Functional_Design_for_PEPS-MW_models_and_interoperability_FINAL.pdf. Pri določanju nivojev zaupanja je bil uporabljen pristop, da ponudniki storitev uporabljajo njim poznane, domače nivoje avtentikacije. Za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi državami članicami je potrebno vzpostaviti mehanizem samodejnega prevajanja med nivoji zaupanja posameznih držav članic, ki se izvaja preko t.i. STORK QAA nivojev zaupanja (STORK Quality Authentication Assurance Levels), pri čemer je potrebno upoštevati način identifikacije uporabnika ob izdaji e-identitete, postopek njenega izdajanja, zaupanje v izdajatelja e-identitete, obliko e-identitete in varnost avtentikacijskega mehanizma. Upoštevaje vse navedene elemente vsaka država članica svoje domače nivoje zaupanja prevaja v enega izmed naslednjih STORK QAA nivojev: • QAA nivo 1, • QAA nivo 2, • QAA nivo 3, • QAA nivo 4. Podrobnosti glede določanja nivojev zaupanja so podane v pripetih datotekah D2.1_v_1_5-def.pdf in D2.3_final.pdf.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 270 ogledov

12>>
                                                                                  E-pošta: nio.mju@gov.si
Portal NIO

Katalog
Nameni in cilji
Politika delovanja
Dokumentacija
Povezave
Slovar
Novice

Kontakt

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

OBVEŠČANJE

Če želite prejemati novice in priporočila, se naročite na prejemanje obvestil. Potrebna je prijava v portal.



Kolofon | Pogoji uporabe | O piškotkih | Copyright 2013 - Ministrstvo za javno upravo

Designed by XLAB