Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (2)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (2)

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Centralni infrastrukturni gradniki (2)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (2)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Tehnična interoperabilnost (2)
Semantična interoperabilnost (1)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Storitve medsebojnih povezav (2)
Zbirke podatkov (1)
Politika NIO (1)

STATUS

Sprejet (2)
Priporočen (2)

FORMAT

PDF (3)
ZIP (1)
DOC (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (3)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (1)

4 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik Pladenj

SISTEM ZA STANDARDIZIRANO IZVAJANJE ELEKTRONSKIH PODATKOVNIH POIZVEDB Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika PLADENJ (več v priloženem dokumentu): • komunikacija z okolico preko spletnih servisov; • deluje kot zanesljiv transportni kanal; • možna uporaba v vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke iz različnih podatkovnih virov; • poudarek na večnamenskosti; • nevtralizira tehnološke specifike in kompleksnost podatkovnih virov; • omogoča uporabniku, da se lahko bolj usmeri na vsebino, obdelavo in interpretacijo prejetih podatkov; • podatki se hranijo samo dokler jih ne prevzame poizvedovalni sistem, potem se izbrišejo; • izredna fleksibilnost; • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira (preko GUI); • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema (preko GUI); • prilagajanje specifikam posameznega podatkovnega vira; • enostavno modeliranje konkretnega postopka poizvedbe, za določeno aplikacijo/namen; • podpora enostavnim in kompleksnim postopkom; • vzporedno ali zaporedno izvajanje poizvedb; • možno vzpostavljanje odvisnosti med poizvedbami, avtomatizirane vejitve na podlagi vsebine prejetih podatkov; • popolna podpora za delo z asinhronimi podatkovnimi viri, vgrajena funkcionalnost za čakanje na odgovor; • amortiziranje kratkotrajnih izpadov podatkovnih virov, vgrajena funkcionalnost auto-resume; • monitoring in avtomatske eskalacije v primeru izpada podatkovnega vira; • izravnavanje obremenitev in blaženje motenj s pomočjo metod strojnega učenja. Integracija sistema Pladenj z odjemalci in viri poteka preko spletnih servisov. (zaradi varnostnih razlogov je uporaba možna samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: DOC PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 16.02.2024 | 1049 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 264 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 08.11.2022 | 525 ogledov

Na voljo kot: ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 08.07.2016 | 773 ogledov