Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (6)
Splošno (5)
Gospodarstvo (3)
Informacijska družba (2)
Znanost in tehnologija (1)

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (4)
Semantična interoperabilnost (2)
E-storitve (2)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Nacionalni interoperabilnostni okvir (4)
Semantična orodja (2)
e-Storitve (2)
Memorandum (1)

STATUS

Priporočen (5)
Sprejet (2)
Obvezen (2)

FORMAT

PDF (6)
DOCX (1)
DOC (1)
ZIP (1)
PPT (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (5)
Ministrstvo za javno upravo (3)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)

9 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 384 ogledov

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 27.09.2022 | 351 ogledov

Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Nacionalni portal odprte znanosti

Nacionalni portal odprte znanosti sestavljajo repozitoriji, ki omogočajo zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezični spletni in mobilni vmesniki, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Kompatibilnost repozitorijev univerz z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitoriji univerz so povezani s COBISS.SI in SICRIS-om, vključeni v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne spletne imenike, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …). Zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) se izvaja na nacionalnem portalu za vsako delo, shranjeno v repozitorije univerz. Nacionalni portal preko dvojezičnega spletnega in mobilnih vmesnikov omogoča iskanje po vseh repozitorijih hkrati, na voljo je priporočilni sistem in funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Evropska komisija je za okvirni program za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti in inoviranja, poimenovan Obzorje 2020, določila, da je obvezna odprta dostopnost vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Odprta dostopnost raziskovalnih podatkov je načrtovana v pilotnem obsegu in bo upoštevala posebnosti znanstvenih področij ter vidike zasebnosti, poslovnih skrivnosti, nacionalne varnosti, upravičenih komercialnih interesov in pravic intelektualne lastnine (več si lahko preberete na straneh, ki so namenjene odprtemu dostopu v programu Obzorje 2020). Z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti je zainteresirani javnosti doma ter po svetu (raziskovalcem, študentom, podjetjem, laični javnosti …) omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij. Raziskovalci imajo na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz javno financiranih raziskav. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja (več o odprti znanosti najdete v poročilu organizacije Royal Society).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.03.2017 | 284 ogledov