Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Prostor (12)
Informacijska družba (10)
Splošno (9)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (9)
Statistika (4)
Promet (3)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Kultura (2)
Gospodarstvo (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Okolje (2)
Znanost in tehnologija (1)
Zdravje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (7)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Skupne metodologije in politike (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (15)
Tehnična interoperabilnost (6)
Organizacijska interoperabilnost (3)
Semantična interoperabilnost (2)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (14)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Spletne storitve (2)
Semantična orodja (2)
Drugo (1)
Pogodba (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (14)
Obvezen (10)
Sprejet (3)

FORMAT

PDF (10)
PPTX (1)
ZIP (1)
PPT (1)

INSTITUCIJA

Geodetska uprava Republike Slovenije (7)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (4)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Statistični urad Republike Slovenije (3)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Vse institucije

27 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik IO-modul

STANDARDIZIRANA PLATFORMA ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika IO-MODUL: • gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov • omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke • na infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko - ažurno kopijo svojih podatkov • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno distribuirati podatke iz že obstoječih podatkovnih zbirk • podatki iz distribucijske kopije so preko enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni uporabnikom preko enotnega aplikacijskega modula (24/7, zanesljivost, stabilnost, performanse) • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino svoje distribucijske kopije podatkov, in za nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij) • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati na različne tehnične načine • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru neosvežene distribucijske zbirke • izredna fleksibilnost • enostavno modeliranje specifičnih naborov podatkov za specifične uporabnike in namene, preko posebne administrativne aplikacije • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira znotraj sistema IO-modul • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega sistema • standardne poizvedbe po enem ključnem podatku (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specifične metode iskanja (dostop je možen samo znotraj omrežja HKOM)

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 08.11.2022 | 503 ogledov

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 29.12.2021 | 303 ogledov

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 346 ogledov