Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (19)
Information Society (10)
General (6)
Protection of personal data and public information (3)
Science and Technology (1)
Culture (1)
Economy (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (5)
Common methodologies and policies (5)
Central building blocks, e-Government architecture (4)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (4)
Interoperability framework, central applications (3)

INTEROPERABILITY LEVEL

Organizational interoperability (12)
Technical interoperability (9)
E-Services (8)
Semantic interoperability (2)
Legislative interoperability (1)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (7)
National interoperability framework (6)
Distributed Application Architecture (4)
Policy of National interoperability framework (4)
Cross-sectorial agreements (2)
Accessibility - Interface design principles (2)
Semantic assets (2)
File and message transfer protocols (1)
Other (1)
Data presentation and exchange (1)
Data integration and middleware (1)
Decision (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (14)
Adopted (11)
Mandatory (7)

FORMAT

PDF (18)
DOCX (9)
TXT (2)
ZIP (2)
XML_TEXT (1)
XLSX (1)
DOC (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (13)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (11)
Ministrstvo za javno upravo (3)
Informacijski pooblaščenec (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Protokol Republike Slovenije (1)
All institutions

32 Results in catalogue

Sort by

Evidenca2GO je samopostrežna platforma za razvoj/izgradnjo in objavo evidenc in drugih preprostejših aplikacij. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča razviti/izdelati poljubno aplikacijo, ki jo uporabljamo za zajem in objavo, ki deluje znotraj omrežja HKOM. Spletno stran je potrebno dodati pod izjeme. Za tehnološko osnovo sistema je bil izbran Oracle APEX, ki z dodatnimi komponentami omogoča samopostrežnost razvojnega okolja, prenos v testno in produkcijsko okolje brez administrativnih ovir. V Evidenco2GO se prijavimo z istim uporabniškim računom, kot je za računalnik v lokalni domeni. Znotraj platforme se lahko določa dostop do razvitih aplikacij drugim uporabnikom, imamo prednameščeno aplikacija za šifrante in parametre aplikacije, vsebuje prednameščeno aplikacijo, ki služi kot domača stran aplikacije in za audit lahko ustvarimo generično kodo (kdo in kdaj je vnesel, spremenil zapis, hranjenje stare vrednosti zapisa, ...). Posebej zanimivi del platforme Evidenca2Go sta prednameščeni aplikaciji za vnos strukture podatkov in vnos podatkov na podlagi določene strukture. Na tak način lahko uporabniki sami, brez programerskega znanja, izdelajo uporabno in brezplačno aplikacijo, ki jo potem izložijo splošni rabi. Aplikacija omogoča sledenje in vpogled v spremembe, omogoča različne ravni pravic (vpogled, brisanje in ažuriranje podatkov po različnih sklopih), omogoča uvoz iz CSV formata, omogoča šifrante, gnezdenje podatkov in navzkrižne relacije med podatki. Za karkoli več je potrebno programersko znanje. Evidenca2GO rešuje dosedanje probleme evidenc, dodanih je pa še precej novih funkcionalnosti, katerih nabor se bo s časom dopolnjeval. Glavni cilj projekta je platforma za vzpostavitev novih evidenc in migracijo, posodobitev obstoječih sistemov evidenc. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča izdelati katerokoli preprosto aplikacijo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem poslovnem življenju.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.10.2023 | 645 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 196 views

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 1650 views